nova beseda iz Slovenije
znajo biti vzroki veselja! Všeč mi je bil tudi | zato, | ker je bil tako vedro prijazen. »Koliko skrivnosti | A |
takšne mlekarne, polne tople pare, še bolj pa | zato, | ker je bil on takó sproščen.Belo kavo je naročil | A |
Prav takó sem bila tudi jaz brez moči. O, ne | zato, | ker bi svoj odnos do njega v čemerkoli spremenila | A |
hip na njegovo brezposelnost, ko bom z njim, | zato | da ne bo nič nevidnega kvarilo najine besede | A |
in na tak način niti novo leto ni nič. Morda | zato, | ker se zdaj mene osebno tiče?Morda res. | A |
od daleč nisem mislila, da je on v površniku | zato, | ker nima suknje. Saj bi človek še površnik snel | A |
Ali zebe? sem hotela vprašati, a nisem. | Zato, | da ga ne bi ranila. On pa je čutil, zakaj molčim | A |
prsi skoraj otroške v spirali plesnega ritma. | Zato | narava zaradi njenih nezaupljivih oči zanj vsiljiva | A |
napetost. In tudi ona jo čuti kot sprejeto; | zato | molči. »Na tvojo stran pridem,« je takrat rekla | A |
dihljaj, ki še ni premagana plahost in je prav | zato | prisrčen in neverjetno čaroben. »Poslušajte | A |
pelje v obup in obenem rešuje iz obupa. In prav | zato, | ker me je takšna ljubezen nekoč rešila smrtnih | A |
Kakor kadilec nikotin. | Zato, | Riko, oprosti, a jaz grem. »A zdaj moram iti | A |
trza druga postava z razcefranimi hlačniki, ki | zato | čudaško kolesarijo po zraku; kraki na hrbtu | A |
ker bo brezdomec spal na gorkem, a še bolj | zato, | ker ji lahko govori.Ne, ne, vedela bo za njegove | A |
bila z alpinci in kuhala je imenitno polento, | zato | glasna omizja niti opazila niso njene gibčne | A |
sočustvoval z njo, a bi se moral k temu siliti. | Zato | je rajši mislil na njenega prijaznega možička | A |
pomislite, da mi sploh nismo imeli bombardiranj prav | zato, | ker je bival on tukaj!Pa ga tako barbarsko zaklati | A |
Amalia je občutljiva samo za takšne pregrehe, | zato | jo je treba prijeti tam, kjer se prijeti dá | A |
svobodomiselni moški zanimali za njeno hčer. | Zato | je hitela s pripovedovanjem. »Zdaj dela v predilnici | A |
domač in tuj sredi tržiča. Ozrl se je okoli, | zato | da bi našel znan in prijazen obraz, a žive duše | A |
»Nisi slišala, kaj je povedal radio?« »In | zato | vidva voščujeta srečno novo leto?« »Seveda, | A |
svojim psom zmeraj tam, kjer se je prikazal, in | zato | je končno tudi ona, čeprav s pridržkom, sprejela | A |
vendar razvalin skoraj ni opazil. Morebiti | zato, | ker so se na stebrih v travi sončili martinčki | A |
predmete, si je rekel. Človeško ozračje je votlo, | zato | so razvaline poživljene in polne smisla. Vračal | A |
ozemlja Rimu. Ta amputacija pa ni bila usodna samo | zato, | ker je celotno slovensko ozemlje majhno, ampak | A |
celotno slovensko ozemlje majhno, ampak tudi | zato, | ker je rimska oblast od tistega dela prebivalstva | A |
on vé, kako se večkrat razdaja v prisrčnosti | zato, | da drži razdaljo.Tako s svojo na videz neprizadeto | A |
neprizadeto igrivostjo ostaja na površini predvsem | zato, | da se ne bi potapljal v resnobo, ki bi se lahko | A |
bi odsevali z morja. . /\ .. stran 26 . \/ | Zato | je tokrat izbral Gardsko jezero, ki zavoljo | A |
»Prav, zelo prav, če razumete. | Zato | bi bilo lepo, ko bi povedali, ali se midva zdaj | A |
zaskrbljeno vprašal in se obrnil proti ozadju, | zato | da bi poudaril potrebo po njenem potrdilu. | A |
»Ahaaaa, po tvojem bi morale biti omejene? | Zato | ker delamo v tovarni?« »Haha,« se je nalašč | A |
ji ob njegovem pogledu spet nasmehnile oči. | Zato | se je spet zasukala. On pa je še zmeraj stal | A |
je rekla. A hitro potem se je spet obrnila, | zato | da bi ji ne ušel smehljaj.In nalašč je hodila | A |
si izmišljuješ tisto o študiranih ljudeh!« » | Zato, | ker je res.« »Ni.« | A |
Kakor da so se stisnile ter se s tem zožile, | zato | da bi jih moglo več stati v vrsti in gledati | A |
Tisti trenutek so oblaki docela skrili sonce, | zato | je bilo jezero nabrano v sivkaste gubice, in | A |
»Ne, zakaj?« » | Zato, | ker si tako rekel.« »Kako sem rekel?« | A |
jih v dveh letih nisem opazil!« »To je bilo | zato, | ker si bil takrat vojak!« »Da,« je rekel in | A |
kako zastaviš vprašanje in kdaj ga zastaviš, | zato | da skoraj ne bi bilo videti kakor vprašanje | A |
dolgo opazovala ta znani kraj kakor danes!« » | Zato, | ker ga vidiš vsak dan.« »Nisem hotela reči tega | A |
Želijo si, in ker ne morejo imeti v resnici, | zato | pišejo, in ta čas jim je, kakor da bi zares | A |
»Da, a ne veliko lepega. | Zato | si tisto lepo izmišljujejo!« Ustavila se je | A |
»Morebiti se res muzam,« je privolila. » | Zato | ker je tale končal svoje dni po zajčje!« »Po | A |
in limonovih nasadov kakor tam onkraj zidu. | Zato | mora imeti vsak, ki se je skril pod travo, zanimivo | A |
da še čuti hrapavo dlan njene roke in da je | zato | tudi njemu smrt nekaj tovariško domačega kakor | A |
ki ni bil niti njen niti njegov, a je bil tam | zato, | da ju združuje. Tako sta bila spet na avtomobilski | A |
Roke v pljuskih in prepihu. | Zato | je roka del Lucianinega telesa, a vendar, kakor | A |
ker so bile njene roke pod dežnim plaščem. | Zato | je v pozdrav povlekel za viseči rokav dežnega | A |
oddaljenega veronskega brega ni bilo videti, | zato | je bilo jezero kakor kos morja, ki bi se zarezalo | A |
ki so si oddaljene? Ti tkeš vsak dan beli lan | zato, | da človeško telo ne bi prezebalo, jaz gradim | A |
v tistem trenutku jo je zamomljal malomarno, | zato | da bi se onadva povrnila k njunemu razpoloženju | A |
da se zdaj v ti praznini premika Luciana. | Zato | je ta praznina bolj mučna kakor praznina brez | A |
kolesar, bo presneto tresknil na tla, je pomislil, | zato | je bolje, da zadene vanj tedaj, ko se bo vzpenjal | A |
pozabi na svojo preteklost. A to se maščuje; | zato | se mu je zdaj neizprosno odtujila, tako da bi | A |
roko, kakor da ga je strah, da ga bom okužila. | Zato | ker sem branila diktatorja, kakor mu pravi on | A |
drugega? Ja, prav gotovo se je česa spomnil in | zato | se je spremenil njegov obraz, njegov pogled | A |
Vmešala se je v najin sprehod, Mirko. | Zato | bi rada šla proč od tod.A ti se nočeš ozreti | A |
Pravzaprav se je preveč znesel nanjo, še posebno | zato, | ker je bil njen glas iskren in skoraj proseč | A |
jo skrbno učili, komu na čast naj jih sadi. | Zato | je bil zdaj spet hladen. Njeno veselje nad | A |
spregled!« . /\ .. stran 103 . \/ »Morebiti | zato, | ker je nedelja,« je rekla in ga od strani zanimivo | A |
če naj bo vredna spet najdenega zaupanja. | Zato | je še rekel, a že z občutkom slabe vesti: »Prav | A |
»Zakaj?« je smejé vprašal. » | Zato, | ker nisi nič ošaben.« Tedaj sta se sporazumno | A |
»Prej je, po mojem, več vredna,« je rekel. » | Zato, | ker ni razvajena.Zato, ker iz izkustva vé, kaj | A |
»Zato, ker ni razvajena. | Zato, | ker iz izkustva vé, kaj je naš vsakdanji kruh | A |
tudi narava je kdaj človeku zarotnica. Tudi | zato | je bil prešeren ob rahitičnih cipreskah, ker | A |
Nič ni rekel. | Zato, | ker ni hotel pred njo priznati svoje bojazni | A |
vztrajno verovala v potrditev svojega obstoja, | zato | so bili tudi njegovi načrti sestavni del te | A |
letoviščarskega mesteca ali trga je knjig malo, | zato | lahko oceniš vsako knjigo posebej.Človeku se | A |
nikogar navezan, od nikogar odvisen; odhajal je | zato, | da bi si nabral zmeraj novih dokazov o živem | A |
prvič prišla v neposreden stik smrt in ljubezen, | zato | se mu ob včerajšnjem nenavadnem spopadu zdaj | A |
divjaki zasužnjili svet. . /\ .. stran 142 . \/ | Zato | sem se jim uprl,« je rekel on. Imel me bo za | A |
/\ .. stran 144 . \/ »Všeč mi je predvsem | zato, | ker je v nji čisto malo paradižnikove mezge | A |
A nujno bodo ostale velikanske razlike, in | zato | menim, da bo večina zmeraj najbolj razumela | A |
hiteli za soncem, ki se je tihotapsko umikalo, in | zato, | da bi mu prerezali pot in ga prestregli, so | A |
v skalo, je bila namreč kot preteča zaseda, | zato | se je hoté povrnil k dopoldanskemu razmišljanju | A |
da se nalahko približujejo avtomobilske gume; | zato | je vzdignil palico s sadovi.Ko pa je namesto | A |
je odkorakal v predor in zažvižgal; morebiti | zato, | ker je tako spretno znal vezati liste k pomarančam | A |
so se tujcem zdeli kakor priraščeni, morebiti | zato, | da si je dajal korajže za dolgo pot skozi temo | A |
sedela postava in obračala hrbet mesečini. | Zato | ni bilo videti njenega obraza. Prav blizu ji | A |
ves čas gledala!« »A mesečino imaš za sabo, | zato | si bila vsa samo motna senca.« »Morda res nisem | A |
kakor obojestransko premagovanje zadrege. | Zato | je rekel z glasom, ki je začenjal novo poglavje | A |
lepa, če ni organizirana z mislijo na poroko. | Zato | je zame res vredna samo tista ljubezen, ki je | A |
»Prav. A najbrž misliš | zato | tako, ker zdaj zavoljo ekonomskih težav misel | A |
pritrjeval, ker je hotel slišati vse njene misli; | zato | ji je rajši ugovarjal. »Tako bi se poročila | A |
Vseh vrst težav. | Zato | bi bilo treba z ljubeznijo nabrati vse, kar | A |
In veliko, si rekla? Veliko | zato, | ker je včeraj v enem popoldnevu premostila, | A |
in življenjem. Samo da veš, da ne bo trajna, | zato | si umolknila. Ne nemira ni bilo na njenem obrazu | A |
ampak da ji mora povedati zgodbo občuteno, | zato | da bi jo ona doživela in se povezala z njim | A |
hišicami, nekje sredi mrež in vésel; in prav | zato | je bila še bolj zanimiva. Polna je bila, občinstvo | A |
To je bil napet boj. | Zato | je vsa dvorana zadrževala dih.A omamne besede | A |
bila tarnala, naj ji pové zgodbo; morda pa tudi | zato, | ker je ob Mariu v zgodbi pomislil tudi nanjo | A |
ki te prosi pomoči, je pomislil, in morda je | zato | ljubezen do takšne prebujene ženske-otroka ena | A |
lasje božali čelo. Ko je začel govoriti, ji je | zato | govoril v vrat in v glasu je skušal biti kolikor | A |
ljubiti te moramo mogočno in skrbno hkrati, | zato | da bomo znali mogočno in skrbno spet ljubiti | A |
»Seveda,« je rekel. »Saj | zato | pravim, da bi človek, ki je tokrat ušel uničenju | A |
za dečke, ker one bodo nekoč matere in bodo | zato | morale učiti svoje otroke, da so granate, topovi | A |
topovi in krematoriji proti ljubezni in da se jim | zato | mora vsak resničen človek upreti; učiti bi morale | A |
podnebja. Napadejo te kakor prha rezkega vsakdana, | zato | da človek ne izgubi stika z resničnostjo. A | A |
bilo, kot da spet sliši njihove besede. Morda | zato, | ker se je bližal svoji vasici.In tako je v mislih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |