veter (701-800)

sem se in bilo mi je sladko, ko se je igral	veter	z mojimi lasmi in me božal po razgretem čelu	A
dušo po prostranem polju, kadar ziblje poletni	veter	svetlo pšenično valovje.Vsa lepota stvarstva	A
spomladi. Iz ulice na desni, na levi zapiha	veter,	pripodi se oblak prahu in kakor v gosto, zadušno	A
me privedel svoboden korak, temveč slučajen	veter	me je pahnil na pot, ki je bila moja rešitev	A
Cesta se je širila, hiše so se razmikale;	veter	je pihal močneje in je bil hladan; že ni bilo	A
sijale zvezde v njih. Komaj je zapihal jutranji	veter,	so legle dolge trepalnice na njena lica in trudno	A
so oblaki prepregli nebo in je zapihal mrzel	veter,	so vzdignile štiri roke tisto drobno telo in	A
sovraštvo ... Kadar je zapihal ob jutru hladnejši	veter,	sem se vzdramila in sem se ozrla proti oknu	A
je bilo v hrbet, kakor da bi ji pihal hladan	veter	za vrat in po telesu dol. ”Nečejo čakati	A
je bilo, kakor da ga je pobožal lahen topel	veter.	Stal je pred njo in njegove oči so bile nemirne	A
lesketala motno, kakor vešča v mraku. Zapihal je	veter,	drevje se je treslo, pripogibalo, mrzle kaplje	A
polurazpal, je stal sredi travnika. Hladen	veter	je pihal, oblaki so leteli naglo, vstajali so	A
ji je umivalo vroči obraz. Časih je potegnil	veter,	usulo se je močneje in celi korec vode ji je	A
osat, komaj tupatam je dremalo drevo, ki ga	veter	še ni bil izrval.Okolica trga pa je bila zelena	A
avgustova nedelja; vročina je bila že malo ponehala,	veter	je pihal in beli oblaki so se igralina nebu	A
očmi. Zeblo jo je, pričelo je spet naletavati,	veter	je pihal in plasti snega so padale z drevja	A
zadrgetalo, kakor da bi zapihal spomladanski	veter	preko snežene poljane... Francka je bila šla	A
mraku je pričelo deževati, obenem se je vzdignil	veter	in cele plasti dežja so ji lile v obraz. Pot	A
brezupnost. Temnilo se je, lilo je zmerom bolj,	veter	ji je odvezaval ruto in jo je suval s ceste	A
sežgali pozimi, ko je bilo mraz in je pihal	veter	skozi velike špranje pri oknu. Noge so ji	A
izbe čisto prazne; nihče ni stanoval v njih in	veter	je pihal skozi razbita okna.Zdaj so gostovali	A
košato, kostanji so že cveteli in če je zapihal	veter,	so padali na klop dišeči cvetovi. Ko sta	A
vlažnih sten bo kapalo in kaplje bodo zmrzovale;	veter	bo pihal skozi razbita okna, razpokane duri	A
zmerom ... Na stenah se bodo svetile ledene kaplje,	veter	bo pihal iz veže in skozi razbita okna ...	A
snežnica; če je ponehalo za uro, je zapihal leden	veter;	sneg se je tajal počasi in ponoči je zmrzavalo	A
gorel od vročine, v život pa mu je bilo mraz in	veter	je pihal skozi tenko suknjo.Izpočetka je hodil	A
smo bili; to se pravi: popotniki, ki jih močan	veter	lahko zažene danes na to, jutri na ono stran	A
razblinjenih obrisih. Zapihal ni najmanjši	veter,	- povsod je dihala hladna, skoro nenaravna tišina	A
vzdigovati. A obenem je zapihal od severa rezek	veter,	da je zaječalo in zadrhtelo v zraku.Izza vzhodnih	A
”O Veliki noči!“ Zapihal je	veter,	vrtovi so vztrepetali in so vzbrsteli.Od vseh	A
na ramo in ob ovinkih, kjer je pihal mlačen	veter,	pršile so drobne kaplje v obraz ... Makarij	A
”Da; in držal se je za klobuk, da bi mu ga	veter	ne odnesel ... Moje stanovanje je vse lepše nego	A
okna človek in se je držal za klobuk; pihal je	veter,	najbrž je pihal od juga in je pripodil velike	A
Čuvala je plamen z roko, da bi ga ne ugasnil	veter,	ki je pihal z dvorišča. Zahreščala so velika	A
Zahreščala so velika vrata v rjastih tečajih,	veter	je bušil v vežo in je ugasnil svečo.Komaj je	A
Stopila je, korak pa je bil slab in neodločen,	veter	jo je pahnil naprej, nato jo je zgrabil za rame	A
ob tvojo roko!“ Pljusknil ji je dež v obraz,	veter	ji je odpel jopico.Šla je, noge so se šibile	A
oblak, težak, žareč; pa je zapihal jesenski	veter,	vzdignil prah do mojega okna; stal sem ob oknu	A
par trenotkov sanjavo in sentimentalno. Lahen	veter	je trepetal v zraku; na nebu je dremala samo	A
trepeče in bledí in pada ...“ Zavèl je hladen	veter	in v kostanjih je zašumelo. ”Prav to je!	A
kakor spomin. Stal je ob odprtem oknu, jutranji	veter	mu je rezal v obraz; gledal je s široko odprtimi	A
goloroki junak ter zapravlja moč, kakor da bi jo v	veter	pihal ali v pesek izlival?“...	A
dolgo si bil! Vsa moč -- v pesek izlita, v	veter	razpihnjena; izgubljena, brezplodna!“ Misli	A
varuha, oskrunjena, na cesto pognana v noč in	veter	... raduj se, veselo svatuj ... ná mojo odvezo in	A
niso ostale, srca se niso dotaknile besede,	veter	jih je razpihal, Bog z njimi!Saj je vse le tista	A
razmikanje in druženje ni ponehalo ne za trenotek;	veter	je zibal žito na polju, klasje se je priklanjalo	A
je molčal in hitel navzdol. V Mrzel	veter	je pihal od severa in topoli so šumeli in se	A
je vse potihnilo in slišal se je samo lahen	veter,	ki se je igral z listjem visokih topolov ob	A
polagoma pojenjavala, od juga je prihajal hladen	veter	in zrak je bil poln prijetnega vonja. Kmalu	A
proga. Postalo je hladno in zapihal je opojen	veter	od juga, - iz Italije. Zavil sem se v suknjo	A
življenja, ki ga nikoli bilo ni. Zapihal je	veter	in ves grozotni park s péstrnami, vozički in	A
Zunaj se je mračilo, pihal je hladen jesenski	veter,	dišalo je po snegu.Napotil se je v bližnjo krčmo	A
samotni cesti srečo te čudovite noči. Pihal je	veter	in nizko drevje, ki je stalo sredi prostranega	A
se je posušil v četrt uri. Pihal je hladen	veter;	prinašal je iz parka polorumenelo listje ter	A
ni videlo ne konca ne kraja. Kadar je zibal	veter	košate vrhove, je šumelo neskončno morje.Tod	A
Jereba je zeblo, da se je tresel. Pihal je močen	veter	in oblaki so se podili po nebu... To je hotel	A
Utihnilo je zvonjenje od cerkve svete Trojice,	veter	je zapihal od severne strani in je odnesel s	A
večernih urah nosi na metuljih krilih spomladanski	veter.	Izmed vseh izbran, med vsemi zaznamenovan	A
tožil gluhim grobovom, klical iz dna, ko bo	veter	razpihal tvoje besede v gozd in polje!...	A
zavzdihnil. Preko doline šentflorjanske je dihnil	veter	od juga in črne jagnedi so vztrepetale.	A
kjer je greh greh in čednost čednost; kjer piha	veter	od severa in od juga, kjer so odprta široka	A
da odmijete sramoto!“ Kakor da je bil močen	veter	zapihal preko doline, odpahnil vse duri, odprl	A
se je godilo in dovršilo v noči pohujšanja.	Veter	temnih slutenj in strahotnih zgodb je pihal	A
tudi v prihodnost ne gledam. Odkod je zapihal	veter,	ki me je zvrnil v to dolino šentflorjansko	A
jecala v nedoločnih sanjah; pesem, kakor jo poje	veter	v linah zapuščene cerkve na kakem notranjskem	A
na vlažna tla; v zraku je dihal komaj čuten	veter,	takó da se je listje le zdaj pa zdaj nalahko	A
izkobacal. Dobro je še bilo, da je pihal rahel	veter	- tako me je gnal po cesti, kakor kos papirja	A
ime!“ . / . / stran 151 . / Zapihal je lahen	veter,	brez šuma so se duri odprle in zaprle. Trudoma	A
zazibalo se je, kakor da je bil zapihal močen	veter.	Pred oltarjem se je župnik okrenil in se	A
kakor gozd ob poletnem poldnevu, ko se ne gane	veter.	In njegova duša je bila zmerom bolj samotna.	A
glavo: razleteli so se bili, kakor da bi bil	veter	zapihal mednje. »O prekanjeni mešetarji	A
zastirajo okno in ga odgrinjajo. Močen, hladen	veter	piha od hriba, snopje pošumeva v kozolcu.	A
kaščo vred; še harmoniko bi mi bil kmalu odnesel	veter.	« Marko je pil in ni ga bilo sram hudega	A
Ne morem!« Zapihal je lehák, prijeten	veter,	prijetne misli so prišle z njim. »Tam	A
še komaj drži na ramah, klobuk mi je odnesel	veter.	Tako je vse prav in kakor je treba in ne bi bilo	A
povezal culo in sem se napotil, kamor je pihal	veter.	Romal sem po svetu dolge mesece in dolga	A
pljusknilo v kozolec in se je utolažilo. Zapihal je	veter,	oblaki so se razmeknili in so se vzdignili,	A
niso našle; skozi odprte duri je pihal mrzel	veter.	Ali paša se je hotel vzdigniti in ni mogel; ležalo	A
teta Agata, zaspale so trudne, objokane oči.	Veter	je bil odpahnil okno, stresal je duri.Mesečina	A
tako močan in zadušen kakor to poslednjo noč.	Veter	je pihal skozi izbe, odpiral je okna in duri	A
bližala nevihta. Sivi oblaki so mu kazali pot,	veter	je ukal preko doline in ga je klical:Kaj se	A
Hitreje . / . / stran 81 . / so bežali oblaki,	veter	je klical, že je klicalo zamolklo tudi za goro	A
Odpahnil je duri z nogo in je stopil v noč, mrzel	veter	mu je pljusknil v obraz. »Ostani!«	A
človek. Kako hudo si me osleparil, ti prešerni	veter,	ko si potrkal na okno ter mi pripovedoval bajke	A
v dolino, še list ve, v kateri smeri ga nosi	veter	in da ne bo z burjo na južno stran.Govori, ti	A
NIKIČA Nehalo je deževati, in zapihal je mrzel	veter.	Na zahodu je obrobila oblake rdeča svetloba in	A
skoro neposrednje in strmo iz ravnine. Lahák	veter	je pripogibal vršičke kostanjev; šumelo je neprestano	A
gruč golega drevja. Na odprti poljani je bil	veter	močnejši in raznesel je zadnje ostanke listja	A
kostanji zeleneli in pihal je vlažen aprilov	veter.	Okrog grada je bilo vse tiho; hlapci so bili	A
je vreme izpremenilo. Pihal je od juga topel	veter	in preko neba so begali oblaki; zjasnilo se	A
pretrgalo in pokazal se je košček svetlega neba.	Veter	je pihal nalahko in drevje se je stresalo v	A
do Leševja, je zapihal od juga močán, topel	veter,	oblaki so se vznemirili, razkropili se za trenutek	A
časih je zazvenela glasneje, kadar je zapihal	veter;	napósled je utihnila in voz je zavil mimo hriba	A
osamljen cvet in odpade, če zapiha najlažji	veter...	Vse mladike se suše in vse cvetje odpada	A
pomešanih s snegom; a zdaj se je zjasnilo in mrzel	veter	je pihal od severa. Vse mesto je bilo polno	A
lahkotno in bežno, kakor mehki spomladanski	veter	in kakor otroški smeh. Nocoj pridita, Dioniz	A
pride nekoč, ko bo odprl srca topel spomladanski	veter,	ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti	A
navsezadnje zaspal. Topla je bila noč, rahel	veter	je pihal, zvezde so sijale zmerom svetleje.	A
čudovito krasen, ne prevroč, ker je pihal lahek	veter	ter se igral z belimi oblaki, raztresenimi po	A
je rasel blizu okna, se je stresalo listje -	veter	je pihal močneje in bil je skoro hladen.V sosednji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani