Stopil je nekdo v izbo, z opreznimi koraki je stopil k postelji, in tudi jaz sem mu gledal naravnost v lice; obadva sva molčala. Nato sem se obrnil v steno; nisem bil ne vesel ne zlovoljen, da je stal ob postelji in vendar se mi zdi, da je bil človek, ki sem ga ljubil nekoč. V tistem hipu sem spoznal natanko, vse sem spoznal, kar je bilo, vse svoje čudne blodnje -- ali tuj mi je bil blodni poet, nisem ga lepo pozdravil in tudi prestrašil se ga nisem, moje srce je bilo mirno in obrnil sem se v steno, kakor pred človekom, ki sem ga ljubil nekoč ...