nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
To se je ponavljalo vsako leto in naša mlada jelka je medtem že kar precej zrasla, tako da se je že ustrašila, kadar je videla, kako velikanska drevesa treskoma zgrmijo po tleh. Potem jim veje posekajo, da so gola debla videti tako strahotno naga in suha, da jih je komaj še mogoče prepoznati. Nazadnje so jih naložili drugo vrh drugega na voz in konji so jih odpeljali, daleč daleč nekam iz gozda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani