nova beseda
iz Slovenije
Christian Andersen: Andersenove pravljice, poved v sobesedilu:
Ko se je Liza prebudila, je bilo sonce že visoko na nebu. Ni ga mogla videti, saj so visoka drevesa tako gosto prepletala z zelenim listjem obrasle veje, da so sončni žarki lahko plesali po njih in je bilo vse skupaj videti le kakor zlata tančica, ki plahuta sem ter tja. V zraku je dehtelo in ptiči so Lizi skoraj sedali na rame.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani