nova beseda iz Slovenije
mirila dobra Jeračka, ki ju je bila pobrala že | včeraj | in ju napasla in spravila spat, ka sta lačna | A |
začela kar očitno vlačiti fanta s seboj. Tudi | včeraj | je bila napregla lahek koleselj, da sta šinila | A |
Repnik se je zamislil. | Včeraj | skoro je še bilo, ko je tudi on zdrav in mlad | A |
čisto je že pozabil, da mu je bilo priti. Že od | včeraj | se tudi Lize ni utegnil več spomniti, drugih | A |
VIII. Grofična Adela si je | včeraj | izmislila, da bi za praznike odpotovala v Mekinje | A |
»Bog ga nas varuj!« »O, neki klatež je | včeraj | po vaseh pravil, da bo turška nadloga zdaj zdaj | A |
Ali imaš še na umu, kaj ti je gospodar ukazal | včeraj? | « ga je previdno vprašal. »Da mi je slušati vas | A |
stiški menih jih ne bi vedel pravših! Veš, | včeraj | sva s šentvidskim vikarjem nekaj pila in vmes | A |
zato ti bom povedal še eno, ki sem jo slišal | včeraj: | Vikar vé, da ti je opat v najem dal Medvedjek | A |
morda bi ji še kaj pomagal.« »Preden ste se | včeraj | vrnili s Kopičem, se je gredoč z Medvedjeka | A |
Da, tisto z Lizo je bilo nerodno; kar ste pa | včeraj | počeli v Stehanu, je bilo tudi nespametno.« | A |
/ . / stran 191 . / »Vse je bilo vkup, že | včeraj | bi bili lahko odšli.« »Kaj ne véš, da tudi četrtek | A |
naravnost; k tisti močvirni kaluži, kjer je | včeraj | nastavil zank, je hitel čez malogabrovsko polje | A |
ji nisem dal pregovoriti. In kakor bi bilo | včeraj, | tako dobro še pomnim vsega. Noč je bila mesečna | A |
zaslišal glas dojenčka. »Žena mi je v postelji ... | včeraj | je bilo ... pa ima že tak glas!« se je srečni | A |
Spogledali so se in pobesili oči. » | Včeraj | popoldne ste nam poslali glas, danes smo prišli | A |
že ve, zakaj ne ‒ in stiškemu opatu, ki me je | včeraj | osvobodil, bi se zameril, pa sorodnik poje novo | A |
kako!« »Tisto tlačanko, ki sem o njej pravil | včeraj, | preveri, da jo res hočem za ženo.« »Preverim | A |
Kdaj pa je bilo?« » | Včeraj, | ko je plela na njivi,« je gospod Boštjan pravil | A |
Boš pa že spet kaj neumnega naredil, kakor | včeraj, | ko nisi hotel tolarjev vzeti; pa vendar povej | A |
Zdaj spoznam, da nisem prav storil, ker sem te | včeraj | zmerjal za to, ko nisi hotel ponujenih tolarjev | A |
poželel, mu z veseljem dam. Moj hišnik pa je | včeraj | tega mojega dobrotnika zgrda od hiše odgnal | A |
»Poznaš tega gospoda? Zakaj si ga | včeraj | tako zgrda od hiše stepel?Ako ga ravno nisi | A |
prenočil, ker denarjev nimata. Eden je bil že | včeraj | grozno slab danes pa mu je že besedo zaprlo | A |
so kmalu pošli in zdaj sva zelo oslabela. | Včeraj | pa je mojemu tovarišu tako hudo prišlo, da ne | A |
moja presrčna mati! Glejte, kakor je Bog dal | včeraj | vaši dobri gospe Korduli tako srečo in veselje | A |
naredil? Gotovo je cekin ukradel, katerega je | včeraj | spravit dal; tega bi ne bil nikoli o fantu mislil | A |
in precej spozna med njimi onega, kateremu je | včeraj | najdeno blago nazaj dal, in mu reče: »Kaj vam | A |
mu je sama brž pojasnila: »Sta se zgovarjala | včeraj | Tur in Sulec,« je rekla, »da se bo zame treba | A |
obojim pomagati.« Ponujeno pomoč bi bil Jelen še | včeraj | sprejel, sedaj jo je kratko in gladko odklonil | A |
utrjenih mladcev, ki so komaj vedeli, da so | včeraj | urno prehodili dolgo pot, zadnji njen konec | A |
ti ostrozobi glodači še kar dovolj rejeni. In | včeraj | so ves dan in še pozno v noč na obeh koliščih | A |
Po sebi ve. In pa še | včeraj | se je spozabila, sedla sama v drevak in odveslala | A |
Nihče se ga ni pritaknil. Sam si ukazal | včeraj | pod noč razpeti mreže za ribe pod kolišče.Ribji | A |
svet onstran Drave sploh nima konca? Sonce je | včeraj | vzšlo, kakor bi bilo zraslo naravnost iz zemlje | A |
In ptiči. | Včeraj | so švigali po travi večji in manjši, ki so le | A |
Vztrajnemu Volku in Rjavemu Medvedu, ki sta | včeraj | odvedla veliko trumo gonjačev na vrhove daleč | A |
Oprezni Srnjak in sivoglavi Ostrorogi Jelen. | Včeraj | je bil priveslal s svojimi drevaki po Dravinji | A |
zavihti nad njim. »Čakaj, duša ti pijanska; | včeraj | si ti mene, danes bom pa jaz tebe,« reče polglasno | A |
stricu ni imel nič opraviti. Saj ji je bil še | včeraj | zjutraj sam rekel, da stricu ne želi nič žalega | A |
Bil je začetek pisma, katerega je hotel Nande | včeraj | dati Polonici, ko se je mislil posloviti; a | A |
namenom, rokovnjače zatožit, kakor ji je bil to že | včeraj | hlapec France pravil. »Pretepaval se je pač | A |
stricu Blažu, za hišo na kup desak, kjer sta se | včeraj | zjutraj poslovila z Nandetom. Včerajšnji in | A |
zastavil zopet ono vprašanje, katero je bilo tudi | včeraj | zjutraj prvo, ko se je prišel poslavljat od | A |
imam in potem ‒ glej, dekle, to sem sklenil | včeraj | in danes in nocoj, potem pustim to, kar sem | A |
gospodu po volji, ki je komaj iz plenic zlezel. | Včeraj | sem si bila drv pred prag nanesla in brž je | A |
vdati, da je tisto lepo pesem naredil, ki sem jo | včeraj | našla.Pa ne mirujem pred, da se mi bo izpovedal | A |
Za praho na Krivi njivi!« »Gospod so | včeraj | ukazali,« pravi mlajši hlapec. »Kaj kriči baba | A |
Gospod Retelj z Zabrezja. | Včeraj | je bil tukaj, ko tebe ni bilo doma,« pravi Matilda | A |
imel priliko pritožiti se in jo pokarati, da se | včeraj | niti posloviti ni mogel od nje, ko je odhajal | A |
naravnost povest svoje prve ljubezni in da ga je | včeraj | čez več let zopet videla, ko prej niti ni znala | A |
spomin vedno čist s seboj nosila, dokler se | včeraj | ni skalil popolnoma, ko ga je srečala v tej | A |
»A jaz pojdem! On je | včeraj | v sobi ‒ vi ste bili zraven, jaz ne več ‒ naročil | A |
denarja v sebi. Pa tudi gotovih penez je dobil | včeraj | na pošti, sam vrag ve koliko.Tega naj gre Šepec | A |
žepih profesorjevih ves denar našli, kar ga je | včeraj | na pošti vzdignil, in še nekaj več.To je dokazovalo | A |
se obrne proč in, na mizici iskaje, govori: » | Včeraj | sem dobila od vas pisma.« »Slišal sem, žal mi | A |
je desetega brata, bosega in opravljenega ko | včeraj, | ki je izza konjskih hlevov prignal konja, katerega | A |
konjskih hlevov prignal konja, katerega je on | včeraj | jezdil.Imel je veliko batino v roki in, ker | A |
Prijatelj, prijatelj, kaj bo iz mene! | Včeraj, | ko sem ti do tukaj pisal, govoril sem tako, | A |
razkladam le tebi, ker ti poznaš mene in jaz tebe. | Včeraj | popoldne sem se bil naveličal pisati.Mislil | A |
prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal brž | včeraj | tisto besedo, za katero dam kri in življenje | A |
izginila. Vselej sem tega človeka rad videl, ali | včeraj | bi ga bil kakor neljubo pričo najrajši vrgel | A |
gospod sodnik. Ko bi bil vedel, da ste bili | včeraj | doma, maščeval bi se že kako, da mi niste časti | A |
kar je gospod sodnik omenil, to vem za gotovo. | Včeraj | zjutraj mi je sam pravil.« Sodnik se je, vesel | A |
stran 244 . / Zdelo se mu je, kakor bi bil šele | včeraj | tod hodil.Vsak grmiček, vsak jarek ga je domišljal | A |
môra vedi.« »Pravim in grajski hlapec, ki je | včeraj | videl staro Meto ‒ Bog ji svojih vrat ne zapiraj | A |
Najprej v grad.« Pod eno streho stanovati z | včeraj | videno mlado gospico in videti razmere, o katerih | A |
videti razmere, o katerih je neobičajne stvari že | včeraj | slišal, ugajalo je Liscu, ko ga župan povabi | A |
župan le z glavo odmaje in odide. »Mi se že od | včeraj | poznamo, če se prav spominjam.Slutili sva že | A |
poznamo, če se prav spominjam. Slutili sva že | včeraj, | kdo ste, ker sva vašega voznika poznali.« S | A |
vratih stala. Lisec sede, rekši, da bi se bil že | včeraj | med potom rad predstavil, a se ni upal. »Kar | A |
vabljivo med svet. Poleg tete pak je bil znanec od | včeraj, | veliki pes, in radovedno Lisca pogledal, potem | A |
Po pravici povem, da nisem šla rada. Ali | včeraj | ste se naši gospé tako močno prikupili ‒ kaj | A |
Langman tedaj prosi, da sprejmete tole, kar vam je | včeraj | obljubila.« »Obljubila? | A |
pri vas. In zato me je tudi veselilo, da ste | včeraj | z gospo skupaj prišli.Kaj sta vse govorila, | A |
sicer tako čudno živel, prihajal in zgineval, | včeraj | ljudi podpiral, a danes kar s kakim takim smelim | A |
pogovoriva,« reče Zober. Lisec stori tako. » | Včeraj | sem nekaj slišal, kar me zopet jezi,« začne | A |
Vendar prej moram še vedeti, ali je res ali ne. | Včeraj | sem bil namreč v krčmi s kmeti.Včasi me še nekoliko | A |
bodem danes drugačen svet dal, nego bi ga bil | včeraj, | to se razume, če hočete moj svet poslušati. | A |
kateri stvari menite?« vpraša Lisec. »Ko bi bili | včeraj | dopoldne prišli, bil bi vam ‒ ker sva že enkrat | A |
Torej, kaj sem že rekel? Da, ko bi bili vi | včeraj | zjutraj k meni prišli, govoril bi tako-le: Prijatelj | A |
Meni je tudi vseeno. Vendar vas bi bil | včeraj | opominjal in bi vam bil rekel: Dečko, pusti | A |
rekel, da bi bil z vami tako govoril, ko bi bili | včeraj | prišli. Danes je drugače. | A |
Danes je drugače. Kar sem | včeraj | zvedel in kar ste mi vi danes ponovili, kaže | A |
vam danes drugačen svet dajem, nego bi ga bil | včeraj. | Ženske niso za drugo, nego da varajo, zato pa | A |
kratkem: danes vam dajem drug svet, nego bi ga bil | včeraj | dal: porabite priliko, dekletce je precej bogato | A |
kakor da bi mu imel samo navadno dogodbo od | včeraj | povedati. Sedeta k majhni mizi. | A |
Kaj še! Kaj ne vesta, da so že | včeraj | povedali, kako so jih potrli naši in hrvaški | A |
»To se ve, da je! | Včeraj | ste povedali, kako so Filistranje Samsonovo | A |
okrog našega ozidja. Saj si videl, kako smo že | včeraj | stokali, in komaj komaj smo ga odbili.Jutri | A |
»Paoli? | Včeraj | v jutro je odplul domov v Benetke, ga več pri | A |
»Kaj bi rad? | Včeraj | je bila Vida tukaj, a ni ničesar povedala, da | A |
. / . / stran 29 . / Ali ko sem jo videla | včeraj, | da je tako čudna, in sem jo vprašala: Vidka | A |
gotovo odnesli razbojniki, o katerih se je že | včeraj | govorilo. »Razbojniki? | A |
moža, dasi ga je Stoklasek rad imel, ker je | včeraj | dobro slišal, kako ga je župnik branil gori | A |
za Paolijem ostanke pobira, tisti, ki sem ga | včeraj | videl doli pri morju hoditi z ono žensko, ki | A |
da je človeka strah pred njo. Pomisli si, | včeraj | me je dobila za hlevom in kaj stori?Poleno, | A |
dobra, kakor ti praviš, in poštena, zakaj sem jo | včeraj | videl v ograji pod hrastom z grajskim valptom | A |
obiskal Jerneja: »Moder mož je; danes to vem, | včeraj | še nisem.« »Saj ni hud nate, čeprav sta se sporekla | A |
opraskal. Marko je videl, da je bil mrlič še | včeraj | zdrav, močan in lep fant.Ni ga poznal ne po | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |