včeraj (801-900)

50, ali ne živi več. . / . / stran 76 . /	Včeraj	je umrl.Zapušča ‒« »Tako, tako ‒« je dejal zamišljen	A
nikjer ni bilo nikogar mrtvega, ne živega. »	Včeraj,	« je pravil tajnik, »se je nam sporočilo v urad	A
trepetajo. »Vso noč sem čakal,« kriči, »od	včeraj	od petih popoldne in nič pričakal.Imam ljudi	A
Zdaj je že nekaj dni po tistem.	Včeraj	se nisva videla.Verjetno se tudi danes ne bova	A
ji je jasno, da tudi Luis in Edith nista od	včeraj.	Ko je imela rojstni dan in sva izpraznila nekaj	A
imenitno zajebavala. Spominjam se, kot da je bilo	včeraj.	Na starost gre vse počasi, samo čas ne.«	A
ni premikastil?« »Že kar precej časa, ampak	včeraj	ni dosti manjkalo ...Spet sem ga učil brati, in	A
ne boš igral. Tudi Silvo je slišal, kaj si	včeraj	govoril o meni. Vinko je vse to nekaj časa opazoval	A
Nisem mu vedel kaj odgovoriti. »Ali si bil	včeraj	pri spovedi?« »Bil.«	A
Mislim resno,« je ostal resnoben in zapet. »	Včeraj	sem oddal prispevek o obnovi ljubljanskega gradu	A
ki so mi še pred očmi, kot da so se primerile	včeraj,	je preseglo možnosti spominjanja naprej.Ne morem	A
zvečer Na poti v Bohinj, kamor je Ema odšla že	včeraj	z avtobusom, sem se ustavil pred motelom v Mednu	A
»Po pravici povedano ‒ imam.« »Saj sem bil	včeraj	ves čas s teboj.« »To hočem reči: nimam občutka	A
možgani se mi kuhajo, v mehko, v trdo se kuhajo;	včeraj,	ko sem stisnil k sebi sosedovega Nejčka, sem	A
»Res,« vzdihne Ksena. »To je bilo	včeraj,	ko so ga pokazali na unioviziji.Na to niti pomislila	A
Useka ga in zbudi: Dana je z Borisom. Dano je	včeraj	izgubil. Tika negibno spi.	A
Rok občuti brezup.	Včeraj	so hodili po isti poti in je še vse skupaj imelo	A
Potem bova pri nastavah.«	Včeraj	Rok ni bil več zraven, ko so nastavljali na	A
ker pač ni računalnik in ker je bil okajen	včeraj,	ko jih je nastavljal, in ker je okajen tudi	A
Kakor konoplja!	Včeraj	je bilo še, ko se je otročê vozilo tule na žagi	A
stoječa poleg prišleca. »Dobil sem pismo že	včeraj	in menil, da sem se še za časa odpravil z doma	A
Vedno, gospod sodnik, vendar nekoliko boljši od	včeraj.	Popil sem sinoči dva punča in pomoglo je nekoliko	A
Hager?« vprašal je Lovro. Besede, ki jih je čul	včeraj	iz častnikovih ust in ki jih je na večer premišljeval	A
»Poiskal sem te, da te povabim s seboj.	Včeraj	sem zvedel na lesniški pošti, da kaplanuje debelo	A
pot. Zibelke danes ni vzela s seboj, ker je	včeraj	slišala godrnjati Jaromilovo hčer:	A
Razodela mu je grenko novico, da se je prav	včeraj,	v soboto, zaročila s sodnim pristavom.Povabila	A
kako sem vendar že lačen, lačen!« »Saj si	včeraj	dvakrat večerjal,« pravi Zveličar.»Da tudi nisi	A
skladišče,« je uslužno odgovarjal Vladimir. »	Včeraj	ga je zapazil tam delavec in mi ga pokazal.	A
padla na dušo prva misel: »Fatime ni več! Ah ‒	včeraj	osorej sem jo še imel ...«	A
« je vprašal mestnega pisarja. »Ne, pač pa	včeraj,	gospod vitez!« je odgovarjal Primož Pogladin	A
diši in tekne vse bolje. Kaj ste pa sklenili	včeraj	pri seji, gospod mestni pisar?« »Mnogo važnega	A
zamašili. Nemška vrata so pa kar zazidali menda	včeraj,	če ne že predvčerajšnjim.« »Popraviti in bolje	A
še daleč na jugu, so mu rekli. Ko so se sešli	včeraj	z večjim oddelkom Isa paše, so udarili zopet	A
uvažil vsak slučaj. Dva, tri dni pozneje ‒	včeraj	sem se odpeljal skrivaj na Dunaj. Od mojih	A
»Da, da, gospod! Zaklal je	včeraj	grofa Waldersdorfa ‒« »A kaj še!Razžalil ni	A
Taka je!	Včeraj	je rekla nekako takole: Dober je ženin, pa če	A
mati prav počasi prišla za njim, in rekla: »	Včeraj	je prvič splezal na goro, na Dovško babo.Seveda	A
pred praznim prostorom, prostorom, kjer naj bi	včeraj	pustila svoj avto.Ni ga bilo.	A
»Kje?« sem hotela vedeti. »	Včeraj	ponoči je zagorelo ... « je bral in se nenadoma	A
Midva s Frančkom sva se pri Hedi napovedala že	včeraj.	Vendar, njena tajnica je zahtevala Hedino pismeno	A
zakaj pa to rabiš?« . / . / stran 67 . / »Že	včeraj	sem poslala na tožilstvo poročilo o raziskavi	A
»Kako, umrl. Še	včeraj	sem bil pri njem.Govorila sva o gradu in preiskavi	A
»Iskal te je šef kriminalistične službe. Že	včeraj.	Mislim, da sta skupaj v moštvu, ali ne?«	A
Ali bi rada spoznala moj novi prijem.	Včeraj	mi ga je pokazal mojster borilnih veščin.«Borutov	A
na tleh ter rekel: »Kaj takega, saj sem jo že	včeraj	videl.Mrtvo.	A
»Seveda,« je rekla in zardela, »tako, kot	včeraj.	«Položila je slušalko na vilice starega telefona	A
Če že ni kamen?« »	Včeraj	me je obiskal neznanec, mi grozil, bojim se	A
Pred banko se je spet trlo ljudi, tistih od	včeraj	zjutraj in tistih, ki so sklepali človeško verigo	A
je hotel vedeti šef. »Jaka je odpotoval že	včeraj,	« sem rekla, »saj ste mu podpisali odpustnico	A
stran 86 . / ◆ Ne pričakuj sence od drevesa,	včeraj	zasajenega. ◆ Ne trudite se, da tepcem pametno	A
◆ Včasih imajo solze težino besed. ◆	Včeraj	skrito, danes očito. ◆ Vdan prijatelj je redek	A
pod glavo in vso noč lovil grahe, kakor sem	včeraj.	Rajši se pošteno naspim.«	A
Poslušajte! ‒ Ko sem si šla	včeraj	zvečer iskat v grad kuro za večerjo, sem slišala	A
dediščina. To novico je takoj sporočil prijatelju: »	Včeraj	ob peti uri sva moj stric in jaz stopila v boljše	A
Velikansko razburjenje v parlamentu!	Včeraj	je govoril v nabito polni zbornici liberalni	A
»Veselite se z menoj, gospod Slezak, kajti	včeraj	sem postala stara mati!« »Čestitam, od srca	A
najkrajše pa je poročala socialistična »Zarja«: »	Včeraj	so izpustili iz zapora Ivana Cankarja.Že na	A
lahko razširi še v mojo sobo, sem, kot se je	včeraj	povodenj! Romb doline-dežele je moja zibelka	A
vonjam in tipam in diham, da ga začutim; kar je	včeraj,	kar je jutri, so spomini. O upanju Najlažje	A
je prišel še on venkaj. »Ti, menda sem bil	včeraj	malo vinski,« je dejal prijazno, kakor da bi	A
Storila si morda dobro delo.	Včeraj	je umrla.« »Umrla?!«	A
»Umrla?!« »Da,	včeraj	popoldne.« Tilda je zajokala.	A
Mirko umrl, bom tudi jaz. Obljubila sva si	včeraj,	da skupaj umreva, če bo treba.Saj se nič ne	A
popolnoma moj oče bo,« je pritrdila Tilda. »Ravno	včeraj	sem gledala njegove fotografije iz mlajših let	A
pa vse vem, čisto natančno; kakor da je bilo	včeraj.	Z nobenim človekom nisem nikdar o tem govorila	A
da me ne bi mama ali pa Lena zalotili. Šele	včeraj	sem jih zopet spravila nazaj,« je razodevala	A
Emil je v vsakem oziru comme il faut. Takoj	včeraj	mi je poklonil škatlo finih egiptovskih cigaret	A
pa še nič ne zna.« »Piši, da sem se vozila	včeraj	na vrtiljaku.Samo krajcar se da.	A
zmaja! Tako velikega kakor sem jaz, je rekel	včeraj.	Stric mu ga je naredil in strašno visoko pojde	A
Nasmehnem se: Aha!	Včeraj	popoldne je bil gospod Stanecki pri nas in vsaka	A
mnogo izvirnejši kakor nazori drugih ljudi.	Včeraj	je naša Mařka prala.Vladoša je jako vesela,	A
telefonirajo?« No, torej da povem, kako je bilo	včeraj.	Vladoša je slekla vse svoje punčke do golega	A
srečam na ulici neko znanko. »Vaša mala je bila	včeraj	pri naši Miluški.« »Vem.	A
včasih res imenitno dekle,« se smeje znanka. »	Včeraj	pride k nam, pozdravi in obstoji v prednji sobi	A
ponedeljek pravim torej naši Mařki: »Slabo je svetilo	včeraj	zvečer, boste morali odnesti mašinerijo v trgovino	A
jo pokličem. »Vladoša, ali mi nisi pozabila	včeraj	nekaj povedati?« »O, nič, mama!«	A
mama!« pravi Vladoša. »Veš, Mařka mi je dala	včeraj	čisto spalno srajco.In vsi gumbi so bili odtrgani	A
Kašljam hudo in glava me boli.	Včeraj	se mi je zgodilo nekaj jako smešnega na ulici	A
Kdaj je vpisala Vlada v šolo? Kakor	včeraj	je to in glej, danes gre njegova hčerka ob njeni	A
Vse se lahko zgodi na svetu.	Včeraj	še je bila mlada deklica, ki se je žogala na	A
bralke moje, ravno tako, kakor se mi je z Vladošo	včeraj	zvečer, ko sem jo vzela v gledališče. »V dramo	A
lahko jo dam. Tisto bom dala, ki sem jo imela	včeraj	v laseh.« »Mama, jaz bi tudi rada imela takega	A
Zbolela bo pa bo umrla. Gotovo si jedla	včeraj	kakšne zelene češplje, ko si bila na trgu,«	A
ponosnih gospa in poetičnih gospodičen vam zavida.	Včeraj	sem bila na njegovem koncertu in verjemite,	A
obdane s čarom, ki jih imajo vsi spomini.	Včeraj	sem bila pri tašči.Pod streho ima sobico, napolnjeno	A
kadarkoli grem zopet gor, kaj novega. Tako sem tudi	včeraj	prevračala in odmotavala zavitke, s čudnim čustvom	A
opozicijo, se ve,« mi je odvrnil in odšel.	Včeraj,	ko sem kupovala rdeče čeveljčke, je bila prodajalka	A
siromak brez repa, in mačka, ki sem ji prišila	včeraj	dva črna gumba namesto rumenih, lepih oči, kakršne	A
izvoščka že od daleč navdušeno pozdravlja.	Včeraj	je bila ravno zelo trudna, ko smo šli po ulici	A
pomagati. Samo po računico sem prišla, ki sem jo	včeraj	pozabila.« »Tako, mama je bolna?	A
kakor je bilo že v začetku povedano, kaznovana.	Včeraj	je vzela ‒ menda zato, da proslavi konec šolskega	A
Res ne. To sem ti že	včeraj	povedala, da sem gospodarjevega Francija vrgla	A
take zvijače me ne ukanijo. Mojega moža pa je	včeraj	ukanila.Imel je sladkorčke, Mika ga je obiskala	A
Mirica raste hitro, hitro. Kakor da so mi jo	včeraj	prvič položili v roke, se mi zdi ‒ pa je že	A
Skoro za šolo je že visoka. In	včeraj,	se mi zdi, smo jo vozili v vozičku v park.	A
Tebi se meša! BEATRICE Pravim ti, da se je	včeraj	prikazala Gospa in mi posredovala božji ukaz	A
»Saj vendar veste, Porthos« je dejal, »že	včeraj	sem vam povedal.Ne govorimo več o tem.«	A
nekaj rovariti zoper kralja! In vi, ki ste do	včeraj	očitno edini vedeli za to, nam zdaj pravite	A
res bolj klavrna prikazen! Kardinal je kralju	včeraj	med igro - z izrazom obžalovanja, ki mi sploh	A
me pri tem gledal s svojimi tigrastimi očmi -	včeraj	zamudili v neki krčmi, in da je bila njegova	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani