»Kmalu pride mesec,« reče Nande, »pojdiva pod drevo; rosno je tukaj, zato sem plašč razgrnil tam.« Sedla sta eden tik drugega pod borovce in on ji je položil svojo levico okrog pasa; zrla sta si v oči, kakor bi hotela temo prodreti, in on je zastavil zopet ono vprašanje, katero je bilo tudi včeraj zjutraj prvo, ko se je prišel poslavljat od ljubljene deklice.