»V kateri stvari menite?« vpraša Lisec. »Ko bi bili včeraj dopoldne prišli, bil bi vam ‒ ker sva že enkrat toliko besedi govorila, da vas moram nekoliko rad imeti ‒ jaz menda takole govoril: Veš kaj, moj mladi znanec in psevdonečak, jaz se sicer nič ne brigam za ves svet, vendar na nekaj še vedno vse držim, in to je: na svojo besedo. Jaz je nisem še nikdar prelomil, kadar sem jo držati mogel.