včasih (1.201-1.300)

bila nespretna nakupovalka, večinoma pretiha,	včasih	preglasna in pogosto zadnja na vrsti, neodločna	A
se prepustila toku, ki me je nesel daleč dol,	včasih	vse do ovinka.Tam sem na drugem bregu stopila	A
»Hudiča! ... Res je,	včasih	vse pozabim,« se je zarežal stric.Počohal se	A
všeč ne sebi ne drugim, a takšno je življenje,	včasih	bolj veselo, včasih bolj naporno.Tako živimo	A
a takšno je življenje, včasih bolj veselo,	včasih	bolj naporno.Tako živimo.	A
Res je,’ je priznala Veronika. ‘	Včasih	je že eden množica, če ni pravi.’ -Kakšen mora	A
Veliko je potoval.	Včasih	sem koga slišala reči, da ima povsod zveze.	A
»Glava me je bolela.	Včasih	me grozno napade, pa vselej zaradi najmanjše	A
napet glas, ki je govoril še nekaj časa in je	včasih	dobil zajedljiv prizvok.Odgovarjal mu je globok	A
Veronika. »Ja, manj nosijo v čiščenje, kakor so	včasih.	Ni več toliko denarja.	A
nisem povedala! Sem ti pa že povedala, da sem	včasih	imela fino šiviljo.Njen salon je bil na Novem	A
kjer je treba, kar ob pločniku, tako da se	včasih	od zadaj takoj zasliši besno hupanje, žena stopi	A
ni še nikomur ne rekel ne storil kaj žalega.	Včasih	je prišel tudi v trgovino, kjer je moj oče z	A
Da bo tiho!	Včasih	ga prime, da bi kar pobegnil.Vzel bi potni list	A
»Motor bom moral pošteno pregledati.	Včasih	daje nekam čuden glas od sebe.Res mislim ...«	A
izuril v tem, da je lahko sedel zraven njega, in	včasih	sta se dolge dneve sama vozila po terenu, pa	A
Kdo bi to zdržal?	Včasih	res že ne ve več, ali vse to resnično doživlja	A
boš v vsakem primeru, in jaz bom vedel za to.	Včasih	bom pomislil na to.Morda bom pri tem čutil,	A
Kadar je najmanj treba, je najbolj točen.	Včasih	ga pa čaka, da medtem opravi medkrajevne telefonske	A
varčno oddeliti za vsakdanjo rabo. Pred kom jo	včasih	zaklepa, sicer ni jasno.Pametno pa brez dvoma	A
Kar je zaklenjeno, ni dosegljivo.	Včasih	se ključ ne najde takoj, in v tem primeru rajši	A
Pa kam je dala ključ?	Včasih	ga ima v žepu predpasnika, včasih v žepu halje	A
dala ključ? Včasih ga ima v žepu predpasnika,	včasih	v žepu halje.Jebemti!	A
njej, to je jasno, saj je njegova žena! Toda	včasih	ga tako prekleto zasrbi, da bi še kaj doživel	A
spomnil prenekatere koristne reči, ki jo je nato	včasih	še izpeljal, včasih pa tudi ne.Toda kal tega	A
koristne reči, ki jo je nato včasih še izpeljal,	včasih	pa tudi ne.Toda kal tega, kar si je bil kdaj	A
čenčal kar naprej in naprej, kadar vozi njega, pa	včasih	ure in ure ne reče nobene! »Prav.«	A
streniran dirkalni konj. Kuža pred šipo, ki je	včasih	izvajal norčave, vratolomne akrobacije, se je	A
glavna stvar. Marelli je pameten fant, kakor se	včasih	spakuje in spreneveda. In res, nič se	A
prožna pod njim, smeji se mu in ga spodbuja,	včasih	mu pomežikne, mimogrede mu pomaha z belimi rokami	A
posteljo, toda znova zaspati ni mogel takoj, in	včasih	niti do jutra ne.Bedela je z njim.	A
ženinih rok in jo zamišljeno podržal. »To sem pa	včasih	rad nosil,« je rekel, pogledal Lino in se obrnil	A
hrustanje, tu in tam je zazvenela veriga in	včasih	je kako oblogoltno tele z rožički sunilo v jasli	A
huje kakor v otroških letih. Takrat, ko sem	včasih	kot mož od jeze jokal, takrat sem te obsodil	A
razsoden, poleg tega pa odkrit in velikodušen.	Včasih	se kar čudim.Odkar mu je zbolela mati, se namreč	A
lučk, za katero so iz bolj oddaljenega rudnika	včasih	švignili rdečkasti plameni.Tu in tam je otrokoma	A
skoraj sem se ga bala, ker se ni nikoli nasmejal.	Včasih	me je poujčkal na kolenih ali mi zamrmral na	A
»Zdaj, zdaj. Jesensko delo je	včasih	važnejše od spomladanskega.Vidiš, z vrtnarstvom	A
učitelj tolmačil z besedo in sliko. Stara teta je	včasih	v skrbeh povpraševala dobrega moža, kako ga	A
napadih, o turških pohodih in roparskih tolpah,	včasih	celo o strahovih in o zlatih zakladih, skritih	A
mojo ženo, na deco in na izgubljeno domačijo.	Včasih	bi se najrajši razjokal, če bi me ne bilo sram	A
gradovi. Le posebnemu bistroumju se je posrečilo	včasih	razvozljati uganko dostopa v njihov mračni svet	A
potem spet po vzhodnem pobočju, tako da se	včasih	popolnoma skrije dolinčevemu pogledu ter se	A
dalje, glasno govoril in razbijal po mizi in	včasih	z zateglim glasom zakrožil kako pesem, spremljajoč	A
ki ga je tu in tam našel na južnih pobočjih.	Včasih	je izmaknil kak koruzni strok in na njivi izpulil	A
Gradišču vajen majhne, a vesele družbe, se je	včasih	obupno dolgočasil.Da mu življenje ni postalo	A
spominjala njenega usmiljenega srca. Z njo je Lovrek	včasih	dolge ure kramljal o teti, sestrici in o vsem	A
svisel, drvarnice ali hleva najedel vsaj enkrat,	včasih	tudi dvakrat na dan do sitega, kajpak v večnem	A
notranjo neskladnost med njimi, jo stopnjevalo	včasih	do nevzdržne napetosti in prinašalo vedno pogostejše	A
odzivala in mu ni nikoli oponašala prejete toplote.	Včasih	se ji je potožil, in zdelo se mu je, da sočustvuje	A
bolj in bolj si je želel vrstnika, s katerim bi	včasih	pokramljal, mu potožil in zaupal v zavesti,	A
takrat, ko bi mu morda zmanjkalo pravih besed.	Včasih	si je mislil, da je za vselej izginilo veselje	A
Kaj praviš k moji razlagi?« »	Včasih	sem že razmišljal o tem, vendar mi je vaša misel	A
splošna lastnost našega preprostega človeka.	Včasih	je robat, čeprav bi te najrajši objel ali se	A
»Ni vina brez pelina!« Lovrek je	včasih	podvomil, ali je ta prislovica res upravičena	A
poišče pod jaslimi skrito leščerbo, katere se je	včasih	poslužil, če je hotel čitati ponoči v hlevu	A
pa obiskuje dekliški licej v Ljubljani, da se	včasih	tudi še poigra s svojimi punčkami in da ima	A
kakor da se ozira nazaj na večletne izkušnje.	Včasih	je nemara premožat.Naj ne pozabi, da je še mlad	A
nosilnico, ne da bi bila pri tem črhnila besedico.	Včasih	je fant naskrivaj pogledal sestro, ki se je	A
obvezani Janez, teta pa je zalivala rože in se	včasih	s strani ozrla na nečaka, čigar notranjost je	A
poskusi, slednjič pa vedno znova zasanjal.	Včasih	bi se bil najraje zatekel k prijatelju Urbančiču	A
mi oprostite, da sem bolj redek s pisanjem!	Včasih	sem utrujen, pogosto pa za daljše pismo res	A
v šolski delavnici.« »Preproste iznajdbe so	včasih	pomembnejše od sestavljenih, pogosto tudi potrebnejše	A
in ostani, kakršen si bil doslej! Spomni se	včasih	na starega grofa!« »Nikoli vas ne pozabim	A
vanje. V živahnem, vendar po Lovrekovi krivdi	včasih	nekoliko zatikajočem se kramljanju sta prispela	A
navdušenje izrabljate, čeprav ga pozneje za hrbtom in	včasih	celo v obraz ponižujete.Preveč je odvisen od	A
možnosti se pošteni fant ni domislil: da se	včasih	odpirajo in prebirajo tuja pisma, zlasti takšna	A
božjem svetu ... Nič več ni tako, kot je bilo	včasih	...Zadnje čase je morda ravno zato vse pogosteje	A
sopihali in se od časa do časa prepoteni ustavili.	Včasih	je zableščala močna luč: nad greben je priplavala	A
do zavarovane in skrite dupline. Kvečjemu so	včasih	prifrčali manjši drobci blodnega železja ali	A
je tolažil ihtečo Kotnico, dopovedujoč ji, da	včasih,	posebno ob premikanju čet, vojna pošta pri najboljši	A
opravki ali pa - bolj poredkoma - spomini.	Včasih	se je zagledal proti zapadnemu koncu doline	A
krščanskemu človeku!“ ”Tudi v nebesih zadremlje	včasih	pravica!“ je rekel izkušnjavec, iztegnil je	A
Koliko truda! Do enajstih je ostal	včasih	v čitalnici ter vežbal pevce, vse same zabite	A
Njene roke, suhe, koščene in zgrbljene, so se	včasih	zgenile in so drsale po odeji, kakor da bi iskale	A
Zunaj se je znočilo in snežilo je neprestano;	včasih	je zadela težka kosminka ob okno, kakor da je	A
začutil je pod nogami mokro listje; zašuštelo je	včasih,	padalo od veje na vejo; tu in tam se jeodprla	A
bolele; od vročine mu je tekel pot po obrazu,	včasih	pa ga je spreletel mraz do nog in zobje so mu	A
torej ravno jaz na takozvano resnicoljubnost?	Včasih	pridejo celó trenotki, da se dvignem nad vsakdanjost	A
vsak večer zanj; tudi Vejánova Marijca se ga je	včasih	spominjala, in sicer ga je videla v spominih	A
kamorkoli pridejo, povprašujejo po njem. Zmotijo se	včasih	tako hudo, da ga vidijo, kjer ga nikakor ni	A
izprehajam po kolovozih na ljubljanskem polju;	včasih	obtičim do gležnjev v blatu.Zakaj bi se ti ne	A
drevo. Od brzojavnih žic je viselo ivje, ki je	včasih	zatrepetalo in padalo na tla, kadar je priletel	A
obraza; drobna roka je ležala na plahti in se je	včasih	zganila v sanjah. Tudi žena se je vzdramila	A
In tudi mu ni bilo do razlaganja. Ozrl se je	včasih,	kakor da je stala tam daleč zadi mati na pragu	A
Jaz sem zgrabil za krmilo ... Bog vedi, morda	včasih	nalašč sunem med vrtince, nalašč v vihar ... lahko	A
Razloček je imeniten ... onima dvema v prid in čast.	Včasih	je treba, da se človek do srca razgali; in takrat	A
pljuskal preko ograje, na ulico in daleč v mesto;	včasih	so se iz teme zasvetili obrazi, zaripljeni,	A
tu pa tam je dremal rejen pajek; zganil se	včasih	komaj vidno in stresel s tenkimi nogami.Okno	A
narod, ki je v svoji skupnosti pameten, dvigne	včasih	tisto ”neumnost“ na ščit in je ponosen nanjo	A
ni dalo zapreti in je požvenketavalo v burji;	včasih	se je vzdignil s ceste ali s strehe oblak suhega	A
omahujočimi koraki, kakor je hodil Andrejec.	Včasih	je nekoliko postal, Andrejec pa se je opotekal	A
žena rodila dvanajstero otrok, lepih, ki so me	včasih	radi imeli ...Saj sem imel tudi prijateljev obilo	A
sem, da mati spi; ne da bi jo pogledal, sem ji	včasih	z robcem otrl vroči pot s čela in lic. Nenadoma	A
sobi. In velike, temne oči njene sestre so se	včasih	vsesale v Slivarjev obraz mirno in vprašujoče	A
s komolci in s pestmi; sprednja vrsta se je	včasih	vzbočila, zagnali so jo proti jarku; tu pa tam	A
mojih žilah, ni ugasnila, le po hrbtu me je	včasih	drgetaje zamrazelo. Sedel sem na klop in	A
se jezili, dragi gospod, zakaj bi se jezili?	Včasih	je tako, kakor ste rekli, včasih pa je narobe	A
se jezili? Včasih je tako, kakor ste rekli,	včasih	pa je narobe.Jaz, na priliko, sem do tega večera	A
je častila Jezusa s čudno nežno ljubeznijo, a	včasih	se je zdelo, da mu mati prednica vendar ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani