nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njegova mati, poved v sobesedilu:
Zadnje nizke koče so izginile polagoma v megli in pred njo se je razgrnilo široko polje, iz katerega se je dvigalo samo tu pa tam samotno drevo. Od brzojavnih žic je viselo ivje, ki je včasih zatrepetalo in padalo na tla, kadar je priletel zmrzel vrabec, začivkal z zaspanim glasom ter odhitel za tovariši.
Matičevka je začutila, da so ji roke odrevenele in zatekle od mraza; prsti se niso dali stegniti in suha koža se je nabirala v trde plave gube.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani