nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Uboge rože, poved v sobesedilu:
Aleja je dolga poldrugo uro, in od začetka do konca šumeč, nemiren, valujoč špalir.
Zadaj so iztegali vratove, kričali, rili s komolci in s pestmi; sprednja vrsta se je včasih vzbočila, zagnali so jo proti jarku; tu pa tam je padel otrok; kričanje in surove psovke. Ali minilo je, obrazi so spet rdeli, oči so se spet smejale, ista prijetna nestrpnost jih je družila in komaj se je človek ozrl, če so ga suvali zadaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani