včasih (1.101-1.200)

trden mir in večen mir, ki je trajal četrt ure,	včasih	celo pol. IV.	A
besede, veš, je treba imeti vedno pri rokah,	včasih	več zaležejo kakor drobiž. Mož si je s prsti	A
Ančka, nič se ne boj! Mokarica je malo sitna	včasih.	Takrat kar molči.	A
upirala oba na drugem. Hlodi so se valili na kup,	včasih	je votlo zabobnelo, včasih je zacvrkal parizar	A
se valili na kup, včasih je votlo zabobnelo,	včasih	je zacvrkal parizar. »Tako!«je izpregovoril	A
tja ter poslušal ženo. »Imam oči, ali moje	včasih	več vidijo in bolje kakor tvoje, pri takih rečeh	A
Ali kaj misliš name? Zavoljo Miha me	včasih	tako čudno skrbi.Kajne, da mi boš zvesta in	A
popiva in čisto drugačno govorico ima. Samo mene	včasih	tako čudno pogleda, da se vsa stresem, potem	A
kamen mi leži na srcu in grozno sem nesrečna.	Včasih	pozabim, pa mi nenadoma stopi pred oči črna	A
gozdu je tudi Lisko vlačil suhe okleščke in	včasih	z njim vred privlekel k Murki kar celo vejo	A
studencu Urbasu, drugič po gozdu nabirat gobe;	včasih	pa sta se popela kvišku proti vrhu Stola do	A
Razgrnil ga je in bral. Med branjem je	včasih	zmajal z glavo, včasih prikimal, včasih z roko	A
bral. Med branjem je včasih zmajal z glavo,	včasih	prikimal, včasih z roko zapretil.Kakršno je	A
branjem je včasih zmajal z glavo, včasih prikimal,	včasih	z roko zapretil.Kakršno je pač bilo branje.	A
ste prišli, kot pride divja mačka. Sem čakal	včasih	drugih strelcev na petelina.Pa je ta in oni	A
Korakoma sva se dvigala po strmini.	Včasih	so zahreščali žeblji na sklizki poti.Vselej	A
lezla zdržema kakor lisjaka proti petelinu.	Včasih	je kljub previdnosti póčila trhla vejica pod	A
življenja. Iz gnezda zglednih staršev izleti	včasih	paglavec, ki se razraste v nepridiprava, da	A
Seveda ni umel besedice ne. Pa je stric	včasih	le bleknil kako besedo, a še to na drugačen	A
želela: oče fantov, mati dekličev, da sta se	včasih	kar sporekla: »Čemu dekleta k hiši?« je dokazoval	A
V gručah so stali in se glasno pogovarjali.	Včasih	je udarila ta in ta gruča v vesel smeh.Nekateri	A
še za misel mi je žal. Nad ženo res zarežim	včasih.	Udaril je vendar nisem nikoli.	A
povešenih brkih, se prestopal z noge na nogo in	včasih	zavpil tovarišu, ki se je stiskal mimo njega	A
dekla Jera pa dremala na zapečku. Takrat je	včasih	primerjal svoj tihi dom z Blaževim, kjer je	A
Jera ima veliko lepih lastnosti, pa seveda,	včasih	je res čudna.« »Včasih!	A
lastnosti, pa seveda, včasih je res čudna.« »	Včasih!	Pravzaprav vedno.	A
bilo prazno postopanje in nemirno čakanje.	Včasih	je pogledal proti rebri, kjer so se raztezale	A
lic. . / . / stran 104 . / »Vendar pa morda	včasih	kar tako poseda in vasuje pri vas?« Franco je	A
prišel naglo spet na dvorišče, žvižgal krog voza,	včasih	se zasmejal in spet žvižgal židane volje, da	A
kobilico, ki se je vtikala v tla, je gospodar	včasih	zavpil. Ali ob molku je France imel tele misli	A
naglo si je premislila in razlagala: »France je	včasih	čuden.Nič na maraj za to in bodi prepričana	A
vzame in tudi zate vem, kako si jo ogledoval	včasih	ves dopadenja poln.« Brat je spet pomolčal,	A
misli in dejal naglas: »Bog ve, čemu človek	včasih	sam sebi laže?« in še enkrat se je zasmejal	A
pretekli. Trenski vozovi so odhajali in prihajali,	včasih	vsi, včasih so stali dolge dneve brez dela na	A
vozovi so odhajali in prihajali, včasih vsi,	včasih	so stali dolge dneve brez dela na travniku.	A
Neslišno je polzélo mogočno vodovje. Da ni	včasih	pljusknilo iz vode, da se ni ob bregu pripogibalo	A
razločil, da lazijo po travi človeška bitja.	Včasih	so popolnoma izginili, včasih se je kakor v	A
človeška bitja. Včasih so popolnoma izginili,	včasih	se je kakor v vetru zamajala visoka trava.	A
enkrat tako dolgo kakor podnevi. Ozrl se je	včasih	z boječim pogledom na zvezde, ali ni polnoč	A
Leno je zlezel zopet na konja in jahal dalje.	Včasih	je pognal v dir, pa zopet prenehal in skrbno	A
Vse tiho, kakor bi ne bilo nikogar v lesu. Le	včasih	je majceno zašumelo, kakor bi prhutnil divji	A
prežali na rebri, je kipela kri. Čuli so šum,	včasih	je zarožljal meč.Vsaka roka je segla po strelici	A
Samo nož skrij za pas.	Včasih	se potrebuje.« »Tudi dva konja vzamem.«	A
Táko je bilo potovanje Radovana in Iztoka.	Včasih	sta hodila sama, včasih se je valila z njima	A
Radovana in Iztoka. Včasih sta hodila sama,	včasih	se je valila z njima cela tolpa divjih pitij	A
visoko in koraki so mu bili krajši. Glavo je le	včasih	dvignil, sicer pa jo dremotno povešal.Iztok	A
sončnim zlatom. Zdelo se mu je, da je videl	včasih	to deželo v sanjah. Godci so popevali o njej	A
po brlogih hipodroma. . / . / stran 166 . /	Včasih	se je dvignilo to s silo zadušeno potepuško	A
bolj nazaj, prsti so nemirno trepetali po čelu,	včasih	se je pritisnila na čelo dlan in zopet odmaknila	A
ugoden veter v jadra njene lahkožive barčice.	Včasih	se je ob takih prilikah celo dolgočasila. Tedaj	A
Teodora je v resnici trpela.	Včasih	se ji je zbudil v duši tolik gnev in sram, da	A
sužnjev, oboroži jih z bodalci. Epafrodit ima	včasih	koristne slutnje!« Nato je Epafrodit takoj odšel	A
za pergamentom se je plazil skozi suhe prste;	včasih	se je pomudil, izpregovoril polglasno besedo	A
po zraku. . / . / stran 16 . / Po morju je	včasih	pridrsela rdeča luč mimo pristanišča.Ali njeno	A
Valovi so jim segali do roba in bela pena je	včasih	pljusknila v čoln.Kakor bi se štirje tatovi	A
Toda trdi koraki so že odmevali po marmoru,	včasih	je trčil meč in zarožljala veriga na jeklenih	A
pred ikono Bogorodice in prebirali psalter. Le	včasih	se je dvignil strah pred prihodom Rustikovim	A
Huni so pustili konje brez varuha.	Včasih	se je dvignil na kolena, na noge, da je opazoval	A
Vojaki so molčali. Pod podkvami se je	včasih	pokazala iskra.Cingljanje brzd.	A
je vžgal požar. Tu in tam je še tlela ruša,	včasih	se je posvetilo v grmu, dim se je visoko dvignil	A
zajeli, trope govedi gnali na sever proti domu,	včasih	pa zaradi obilice plena iz same objesti zapalili	A
po pravici, in zato upam, da vzbudite v meni	včasih	vsaj za nekaj trenutkov to, kar je nekdaj živelo	A
Pa pustite!« »	Včasih	sem že kadila, pa mi ne tekne!« »Jaz	A
Dobro uro je tako ležal z rokami pod glavo.	Včasih	je zaklopil oči, ki so se vselej kmalu odprle	A
In prileglo bi se mu pravzaprav! Zakaj je	včasih	tako skop?Naj le sam gazi po blatu in tokavah	A
dvom, je li prav naredila, da mu je zaupala.	Včasih	je čutila, da bi jo bilo sram, ko bi stopil	A
stopil prednjo in bi ne mogla zakriti rdečice.	Včasih	se ji je zahotelo po njem in vsa vesela je bila	A
roka - roka materina! Domislila se je, kako je	včasih	doma otročje kljubovala, toda vselej, kadar	A
se menda,« je odgovorila malomarno. »Meni je	včasih	dolgčas po njem.Takole na večer bi že utegnil	A
Zdravila resnično dam; res so nedolžna, ali	včasih	učinkujejo čudovito.In če ne bodo, poskrbim	A
Razburjen je begal po sobi.	Včasih	se je ustavljal, postajal pri oknu in naslanjal	A
boš ‒ ne boš ‒ takole je zvonilo. Ovce so se	včasih	ozrle vame, kadar sem nevede zašel mednje.In	A
pri presitih ljudeh ni in je ne bo.« »Torej	včasih	že okušate košček paradiža, kadar ste lepo v	A
Živina je prežvekovala. Plavka je	včasih	globoko zasopla, se prelegla, zasmrčala kot	A
so dobro poznali očeta. Po cele mesece se je	včasih	potajil in jim prepuščal gospodarstvo. Če je	A
celo ne, jo je skrbelo in skrbelo, da so jo	včasih	skrivaj oblile solze.Se pred možem je skrivala	A
Ni slutila, da bo zanjo ta pot tako strašna.	Včasih	je celo postajala in razmišljevala, ali naj	A
da so blago, lahko tako opazno stanjšal čas.	Včasih	se mi je zdelo, da nasmejane ždijo za slapom	A
tla. Sredi te svoje male večnosti pomislim,	včasih	na pol zbujena, včasih nesrečna ko svinec, ali	A
male večnosti pomislim, včasih na pol zbujena,	včasih	nesrečna ko svinec, ali se mi morda vse to samo	A
srce, je pribredel do mene in se me dotaknil,	včasih	samo krila, včasih komolca ali rame; tedaj je	A
do mene in se me dotaknil, včasih samo krila,	včasih	komolca ali rame; tedaj je v njegovem glasu	A
podobna srednjeveški ženski s starih lesorezov, in	včasih	jo je zaneslo, da je z bridkim posmehom v glasu	A
Slovensko in nemško je govorila enako dobro, in	včasih	se je z velikim psom gladke, sijoče dlake in	A
pogledi ves čas vračali k njemu. Še Ivanka se je	včasih	nehote zazrla vanj. Ivan je slonel zraven	A
Kako nemogoč je Ivan s to svojo Ano!« so se	včasih	smejali. »Ta bo imel še presneto otepanja, s	A
si bil Jura moral priznati, da ga je strah.	Včasih	se je skrivoma, na hitro ozrl levo in desno	A
...	Včasih	je bilo teže, ko za njega dostikrat ni nič ostalo	A
radovednosti, ki je niti ne prikrivajo, tako da jim	včasih	uide tudi kakšna nepredvideno odkrita neumnost	A
šumi od zunaj, če me ni že prej vrgla iz sna	včasih	potuhnjena, včasih ostro skeleča bolečina v	A
me ni že prej vrgla iz sna včasih potuhnjena,	včasih	ostro skeleča bolečina v prosojno obrabljenih	A
telesnega životarjenja. Res je, da njenih odzivov	včasih	ne razumem; lahko samo zmajem z glavo ali se	A
Kako je zaskelelo!	Včasih	je koga prijelo, da je šel in izmaknil prste	A
Jaz sem jih večkrat dobila z ravnilom, in	včasih	je zapela tudi palica, ker nisem znala.A resnično	A
zaslonom. V hudi zimi, in teh pomnim kar nekaj, je	včasih	manjkalo več kot pol učencev.V takih primerih	A
prirejeni čevlji so bili večinoma preveliki,	včasih	pa tudi premajhni, in to je bila huda pokora	A
občutek, da sem kaj slabo ali narobe naredila;	včasih	se mi je celo zazdelo, da sem nečesa kriva kar	A
dva fanta in nekaj pomožnih rok za vse delo!	Včasih	se najbrž precej nagará. Tako spodbujena	A
debela, tako lepe rjave barve in s tako rdečimi,	včasih	celo dvojnimi rumenjaki, da so se vsi moji odjemalci	A
Obe sta bili globoko in iskreno verni, a sta	včasih	podvomili tudi o Bogu.Spraševali sta se - kaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani