nova beseda iz Slovenije
blaženi toploti . / . / stran 184 . / trepeče | telo | ...Zakaj stojiva. | A |
onkraj parka; nalahko se je zibalo njeno sloko | telo, | črna boa se je vila v vetru pod njenim vratom | A |
pajčolanom si je zakrivala obraz z robcem in | telo | je zadrgetalo časih, kakor v ihtenju. Trdo | A |
uslišal Bog ...“ Govorila je naglas; njegovo | telo | je bilo še bolj upognjeno, sključeno v dve gubé | A |
veter, so vzdignile štiri roke tisto drobno | telo | in so ga položile na posteljo.Nikoli več se | A |
štiri roke, da bi položile na posteljo to gnusno | telo! | -- sem mislila in upala sem v trepetajočem srcu | A |
Vstal sem in sam ne vem, zakaj je bilo moje | telo | tako slabotno in zakaj se mi je meglilo pred | A |
smehljaj in hotel sem te nekoč vso -- to tvoje | telo | in ves tvoj pogled in vse tvoje misli!Zdi se | A |
smeh podoben stokanju bolnega človeka. Njeno | telo, | suho telesce je bilo skrčeno, da so bila kolena | A |
zadaj z okrvavelimi nogami. Bolelo jo je že | telo | in zibalo se ji je pred očmi: Mislila je, da | A |
dolini in jih zdaj nikjer več ni bilo. Samo | telo | se je še stresalo - kakor se stresa listje v | A |
je šla po hribu, je zrasla čez noč in sloko | telo | se je polagoma izlivalo v nežne ženske oblike | A |
trudno in otožno; sedla sta na klop, čisto tesno | telo | ob telo in sta zatisnila oči.Zdramila sta se | A |
otožno; sedla sta na klop, čisto tesno telo ob | telo | in sta zatisnila oči.Zdramila sta se šele, ko | A |
je stopila dama, ogrnjena v dolg plašč. Njeno | telo | je bilo kipeče, telo mlade žene, oči so gledale | A |
ogrnjena v dolg plašč. Njeno telo je bilo kipeče, | telo | mlade žene, oči so gledale toplo, razposajeno | A |
vzdignilo, velika moč se je izlila v njeno drobno | telo. | ”Pojde! | A |
stran 172 . / Duri bodo ostale odprte, drobno | telo | bo sedelo na klopi, glava bo klonila proti kolenom | A |
me v mrtvašnico!“ Legla je na posteljo, vse | telo | je bilo utrujeno, mrtvo; roke so legle težko | A |
perotmi zamahujejo, topel dih diha v lica. In | telo | je tako prijetno trudno, tako lepo je leglo | A |
“ Glas je ugasnil, ugasnile so tudi oči in | telo | je omahnilo ... Trda roka jo je prijela za | A |
Samo še prosil je njen glas, tih in slab; | telo | je trepetalo, belo, nežno, še čisto otroško | A |
je trepetalo, belo, nežno, še čisto otroško | telo. | Zdravnik je bil odgrnil odejo. | A |
obenem; sama je čutila, kako ji je trepetalo | telo. | Prišel je tisti čas, le še malo ur, Metka | A |
in tudi to se je izvršilo popolnoma gladko. | Telo | je trepetalo od vesele razburjenosti, roka pa | A |
je, ali moči ni bilo v nogah, trudno je bilo | telo. | Trudna, Metka, ob tej sveti uri, ko se napravljaš | A |
kadar je srce oznanjalo zgodnjo pomlad; ali | telo | je bilo zakopano do vratu, noge se niso genile | A |
izgovorjenih, nista razumela. Ni bilo potreba; | telo | je samo govorilo telesu ... Grivarju nikoli | A |
omadeževane so njene roke, gobavo je njeno | telo | ...Sanjaj, upaj, ljubi -- nikoli več ne bodo sanje | A |
je oblivala kakor z nebeško glorijo to gibko | telo | in široki, beli klobuk in pentljo v laseh in | A |
zaklenjene. Glava je klonila pod težkimi lasmi; | telo | je bilo tanko in nežno, kakor telo trinajstletnega | A |
težkimi lasmi; telo je bilo tanko in nežno, kakor | telo | trinajstletnega otroka. Nasmehnila se je | A |
ustnice. Grivarja je izpreletela v obraz in v | telo | čudna sladkost; okrenil se je, ker se mu je | A |
gnus, plamen brez gorkote, beseda brez glasu, | telo | brez duše!Tako je bilo zapisano na okamenelih | A |
svojo trdo in mračno pot, tako je šlo z njimi | telo, | priklenjeno nanje.Koj v prvem trenotku, ob prvem | A |
je izpreminjalo polagoma v glasnejši smeh. | Telo | se mu je stresalo v enakomernem taktu, kakor | A |
kadar se je vračal iz tvornice, je bilo njegovo | telo | za troje kapelj krvi siromašneje: eno kapljo | A |
tla in je jokala, da se je stresalo vse drobno | telo. | Nikogar ni bilo, da bi se sklonil k nji in | A |
mogla. Zakleto je bilo; njeno drobno, bolno | telo | je bilo na vrvi, in kadar se je hotela odtrgati | A |
ležala na dnu srca, kakor bi mu kdo prikoval v | telo | nekaj težkega, neznosnega.In vsi drugi, obe | A |
pa ni čutil tiste obupne žalosti, ki uničuje | telo | in leži na srcu kakor težak, mrzel kamen, katerega | A |
se vrnem!“ Odhitel je glasno sopeč in rejeno | telo | se je zibalo neokretno. ”Kje je mož?“ je | A |
stran 10 . / Življenje, ki ga živi to betežno | telo | zunaj pod glasnim soncem, je le medel odsvit | A |
sram. Rajši bi očitno razgalil svoje grešno | telo, | nego da bi bratu le za ozko špranjo odprl duri | A |
bom mislila nate, o dragi... kjerkoli bo moje | telo, | moje srce bo pri tebi!“ ”Drugo besedo sem | A |
se je izluščilo iz polumraka to dolgo, suho | telo | ter stopilo predme resnično in razločno; preko | A |
je potipal za roko, toda izpustil je takoj; | telo | je padlo na slamo, glava je butila ob trda tla | A |
me preganjali od kmeta do kmeta, je bilo moje | telo | vse marogasto; nisem se zmenil veliko, dasi | A |
drugi dan in še bolj sključeno je bilo njegovo | telo, | še težje so bile njegove noge in še niže je | A |
Prokleta!« Udaril je vdrugič, | telo | se je krivilo, mišice so pokale pod potno srajco | A |
. / stran 53 . / je tako brž postaralo vaše | telo | in da se vam roke tako tresejo? - Če | A |
vztrepetal; silen ogenj se je razlil v njegovo | telo, | v njegovo kri, visok plamen je švignil proti | A |
sedemnajstletno, komaj razvito dekle. Njeno | telo | je bilo vitko in gibko, njene kretnje so bile | A |
zapravljal denar in samega sebe in svojo moč in svoje | telo | in svojo dušo... kakor delam jaz...“ Helena se | A |
smejal se je hrupno, da se mu je stresalo debelo | telo. | Kolikor več je pil, tembolj je bil zgovoren; | A |
roka je bila tako mrzla, da se je streslo njeno | telo | v mrazu in strahu.Govoril je o divjem, krasnem | A |
vsakdanjega, toda pred njo mu je vztrepetalo vse | telo; | skoro se ni zavedal, ko je pokleknil na koleno | A |
upadajo, roke omahujejo in noge se tresejo; | telo | se upogiba in pada, a duša hodi po svoji krasni | A |
glasnejši in prešernejši, vztrepetavalo je vse | telo, | glava se je nagnila nazaj in beli slamnik se | A |
odšla po beli poti z urnimi koraki, a nežno | telo | se je še zmerom stresalo od veselega, prešernega | A |
prilepek na nosu, tudi tisto neznatno, neumno | telo | je bilo na svetu samo zategadelj, da je izrastel | A |
odkruši ob najrahlejšem udarcu ter pokaže golo | telo | plahega, trepetajočega otroka.Neki zdravnik | A |
da se je meni tako čista razodela. Na moje | telo | in moje srce je zapisala svojo matematično formulo | A |
tistega ognja. . / . / stran 276 . / Moje | telo | samo se je bilo najbrž uprlo, mi je ukazovalo | A |
Navsezadnje pa mi je samota legla kakor težka noč na | telo | in dušo.Kadar sem se vzdignil, da bi stopil | A |
pokazali beli zobje, in videl sem, kako se je | telo | narahlo streslo v tihem smehu.Oči so se veselo | A |
je molilo od prečistega veselja. Tisto gibko | telo, | pod haljo koprneče, kipeče, je bilo kakor evangelij | A |
sva sedela drug poleg drugega, čisto blizu, | telo | ob telesu, tisto uro se je zaljubila vanjo moja | A |
življenje en sam brezčuten boj; izkrvavelo mi je | telo, | - in kaj je pridobila moja duša?Kakšno je plačilo | A |
vzdignila glavo; ves njen obraz je bil objokan, | telo | je sunkoma vztrepetavalo od ihtenja ...Vzbudi | A |
trepalnice na oči in prijetna toplota mi je objela | telo; | skrčil sem noge in se zavil tesneje v odejo | A |
glavo in zibal enakomerno svoje svetlo, rejeno | telo. | Ko smo dospeli do Ruš, se je bilo že popolnoma | A |
je bila v zadnjem letu jako izpremenila; nje | telo | je bilo močno in polno, ognjena, krasna rdečica | A |
drugega, bi me bili pobili s pestmi na tla ... | Telo | mi je docela obnemoglo in udje so mi bili kakor | A |
kadar umrjem ...“ . / . / stran 235 . / Moje | telo | se je skrivilo pol od razburjenja, pol od slabosti | A |
je takorekoč vse . / . / stran 238 . / moje | telo, | kajti čutil sem na vseh svojih živcih vsak najmanjši | A |
bilo v začetku; pozneje me je pričelo boleti | telo | ob desni strani, na kateri sem navadno ležal | A |
sem se nekoliko dvignil, me je zabolelo vse | telo | ...Potipal sem se od prsi do kolen ter zatisnil | A |
Potem nisem več vstal. Tudi moje | telo | je postalo bolj neobčutljivo in leno; vznemirjal | A |
z vso močjo so objele železne roke vse moje | telo | ... Ali sredi neznosnega strahu in trpljenja | A |
je posteljo in na postelji sesušeno, odurno | telo. | Sredi svoje samotne sreče je vstala, odprla vrata | A |
Ti si mi dala svoje sladke očí, svoje lepo | telo, | ali jaz sem napolnil tvojo dušo z večjim bogastvom | A |
skorja lepo rumena ... O mati, zdaj vem: tvoje | telo | smo uživali in tvojo kri smo pili!Zato si šla | A |
vračala sta se proti domu. Pri hoji je sključil | telo | v dve gubi in omahoval z nogami, kakor bi iskal | A |
Krištof je ležal tiho in nepremično. | Telo | se mu je zdelo težko in nerodno, kakor bi ne | A |
ležal tam in tiho so mu kapale mrzle kaplje na | telo, | na obraz.Pod glavo sva mu položila culo s knjigami | A |
v roki je držala tanko steklenico. In njeno | telo | je bilo mirno kakor kip in lep je bil njen obraz | A |
Vdrugič se je zvilo in je zadrgetalo drobno | telo, | tenek glas je zastokal izza plenic. Pobegnila | A |
velike zakrvavele oči. Čakal sem, dokler se | telo | ni zibalo več, nato sem šel v mesto.Drugi dan | A |
nikoli nisem videl, ko je bilo bolno moje trudno | telo | in si je zaželelo malodušno srce vsakdanje sebične | A |
salonsko suknjo, ki mu je preozka, zato ker je | telo | zelo zavaljeno.Noge so tenke, oblečene v črne | A |
počasi, živo še v grobu, to moje življenjaželjno | telo, | počasi, kos za kosom, dokler ne segnije poslednji | A |
gledal za njim, ko je odhajal proti peronu. Dolgo | telo | je bilo sklonjeno, pleča so bila ozka, rame | A |
brez sape, mrtev. Vse je otrpnilo v njem, | telo | je bilo kakor od kamna; nobenega vzdiha ni bilo | A |
lahko in mirno, kakor po preprogi; njeno gibko | telo | se je v bokih narahlo pozibavalo.On je držal | A |
beseda ni bacil, da bi poleg duše zastrupila še | telo. | Vse je bilo v meni, le spoznanje mi je dala tista | A |
obresti, kako bi privezal otroka na to staro | telo? | Kaj bi storil, človek? | A |
nekaj mehkega, toplega, razkošnega, -- in moje | telo | je vztrepetalo ... -- -- -- -- -- -- -- -- -- | A |
rana bila. Občutil je edinole, da mu je celo | telo | kakor od namočenega ila in da mu leži na trebuhu | A |
tesno na ude ulito obleko, tako da je bilo njeno | telo | še bolj vitko, otroškonežno, skoro prešibko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |