nova beseda iz Slovenije
sivega Himalaja, in smeh mu je pretresal nebeško | telo, | da se je stari Himalaja kar majal pod nebeškim | A |
moderna ženska o tisti ljubezni, ki pretresa | telo | in dušo, ki veže dušo in telo, ki je kakor nevihta | A |
ljubezni, ki pretresa telo in dušo, ki veže dušo in | telo, | ki je kakor nevihta, ki pride, da ne veš od | A |
neprijetno v kosteh: spodaj se mi je pričenjalo | telo | že nekako nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob | A |
veliko, kot prašiček pri koritu! Polenaril si | telo, | polenaril si dušo, in rediš se, kakor da je | A |
komaj delal, ko sem že tičal v obleki. Moje | telo | je bilo okrepčano, ker sem spal, da cesar bolje | A |
ga je grela v postelji? Ozrl sem se na vitko | telo, | ki je tako naravno počivalo na zeleni trati | A |
hočeš.« Bliskoma je dvignila glavo in tudi | telo | je stegnila, da je stala kakor sveča tik mene | A |
kakor še nikdar nisem slišal ženske jokati. Vse | telo | se ji je treslo in krčevito se je pritiskala | A |
Na zemlji ležeč sta ti čudni svetnici zvijali | telo, | kakor bi trpeli najhujše bolečine.Napele so | A |
sneti z glave, in tudi ne, kako naj se prikloni | telo, | da ji bo všeč.Mislil sem, da je pobožno moje | A |
nasledniku apostolov, je imela danes objeti grešno | telo | mlade luteranke!Pisarju je hotela zastati kri | A |
je zatrepetal Jošt in mraz mu je obvzemal vse | telo. | Ko se je ozrl proti nji, se je srečal ž nje bleščečim | A |
grčevo palico v gošči in nanjo je opiral težko | telo, | če je moral preskočiti lužino sredi blatnega | A |
slavo Bogu in svetemu evangeliju, dasi ga je vse | telo | bolelo in koža jako ščemela. Tem veselejši je | A |
obzidja in se je smejal, da se mu je treslo | telo, | in z rokami je tleskal po tolstih stegnih. | A |
Gospod mi je dejal, lezi in smrti izroči svoje | telo | za vero, ki sem te je učil.Prekleta bodi roka | A |
brezdno, v smrt. Čulo se je, kako je tlesknilo | telo | ob kamen in kako je potem treščilo v vodo. | A |
platnom prepreženi mizi pri oknu in težko svoje | telo | je posadil v pleten koš, da je kar zaječal pod | A |
napravila bela lisa in da mu je prišlo orjaško | telo | iz ravnotežja.Kot vsak bahač je bil kričeči | A |
ji je polnila dušo ter ji pretresavala šibko | telo. | Predmetu mladeniško-otroške svoje ljubezni je | A |
vse njene želje, njemu sta bila vdana njeno | telo | in njena duša! Ko ji je bila mati povedala, | A |
greh in v verige ima vkovano moje srce! Njeno | telo, | njeni udje!O Venera, ko je vstajala iz morskih | A |
zastavljam večni blagor svoje duše!« Svoje | telo | je mladi grešnik imel tako v oblasti, da je | A |
Kazala je čisto Suzano, ko je kopala belo svoje | telo | in ko sta jo, kakor pripoveduje sveto pismo | A |
navzgor ‒ svojih oči na hitro pašo pognali na belo | telo | nage Suzane! Korarsko to godrnjanje ni doseglo | A |
je čutila, da ji je vročina prešinjala celo | telo. | Mehanično si je slekla jopič in z glave si je | A |
tako ljubko pogledala, da se mu je pregrelo | telo, | ki je bilo od užitkov življenja že precej omagalo | A |
Dagarinova lahko pobegnila ter zdravo odnesla svoje | telo. | Ostala pa ji je velika sramota, a tudi ta je | A |
tvoj gospod te lahko z jermeni biča, a tvoje | telo | bi moralo mirno držati!« »In ti, svetlost,« | A |
je vzkliknil. Tako je imel v oblasti svoje | telo, | da se mu je mokrina zalesketala v očeh.Dekle | A |
železja, kazalo se je njegovo v žamet zavito | telo | v nekako ženskomilobni krasoti.In ko je odložil | A |
in dasi je bil že v letih, kazalo se mu je | telo | še elastično, živo. Prišedši prid stopnice | A |
je grbast. Ali sedaj je v hipu stegnil svoje | telo, | da je bil dolg kakor smreka.Ko ga je hotel Plavec | A |
menih, ki noč in dan premoli ter pretepa svoje | telo. | »Lansko jesen so pri nas v naših gozdovih lesniki | A |
gospod Sonce. Za take šale mi je moje pregrešno | telo | preljubo, predrago, ha, ha!« »In vendar | A |
grbast. Pri teh besedah pa je stegnil dolgo svoje | telo | ter se brez vse težave otresel napadovalca. | A |
šop las z moje uboge glave; potem pa je moje | telo | postavil pred vrata, kjer me je v delo vzela | A |
podalo Njegovo Veličanstvo. »Trudno je vaše | telo | od nemške vojne sèm, mi liber baro!« ogovoril | A |
zidini. Bilo je tako tesno, da bi se človeško | telo | nikakor ne bilo moglo preriniti skozi njega | A |
tu!« zaječal je dijak na veji. Otrpnilo mu je | telo, | a se niti ganiti ni mogel.Oni je obstal pod | A |
Hitela sta k oknu. Ali oba opoviralo je široko | telo | pijanega Tomaža Ručigaja, ki je kakor v sladkem | A |
varovati in kakor lisjak ob pravem trenutku odnesti | telo | in kožo.Ali ste vse pripravili?« | A |
prešla, ko so mu udarci kakor toča suli na staro | telo! | Pustili so ga potem na hodniku z bulami in rogovi | A |
s seboj. Začuvši korake Bogomirove, dvigne | telo | od zemlje ter obrne proti tujcu svoje temno | A |
imenu! Bliskoma se obrne ‒ in pred njim zvija | telo | tisti dolgi človek z repi okrog ušes, ki ga | A |
krčevito dlani k obrazu, zdaj in zdaj mu zatrepeta | telo, | in začuje se bolestno ječanje.Solze je pretakal | A |
odgovor, če sem hotel vedeti, čemu naj postavim | telo | svoje v Rakovec naprodaj!Kaj mi hoče škof? | A |
zadaj. Priliko je imel opazovati vitko njeno | telo, | ki je z nepopisno gracioznostjo tičalo ter se | A |
pred duhom. Tiste dni še ni bil prestar in | telo | njegovo je bilo še gibčno in polno življenja | A |
materi moji!« Malec si obriše mokri obraz in | telo | zaječi.Potem pa plane v kot, kjer je slonelo | A |
Lesovéj! Ali odkritosrčno vam rečem in na sveto | telo | našega Odrešenika vam prisegam, da sem še sto | A |
aristokratično hišo ter nekrasni ženi prodal lepo svoje | telo. | Živel je potem za denar svoje žene, dokler ga | A |
draga mašinerija je to, kar imenujemo človeško | telo, | in koliko inteligence je morala napeti priroda | A |
dasi sem to poskušal. Pot mi je zalil obraz in | telo, | da sem že hotel pobegniti, ker se mi je dozdevalo | A |
železa skovano glavo. Ni spregovoril besede; samo | telo | mu je časih zatrepetalo, ker ga je pretresalo | A |
da je bila v obraz vsa potna in da ji je vse | telo | tičalo v vodi.Najin prihod je ni čisto nič motil | A |
boš, in ko boš umiral, bo prestreljeno tvoje | telo! | « Tedaj je zaklicala tovarišica: »Najin mož prihaja | A |
sem se dvignil od mize in gledal, da odnesem | telo | iz nevarne družbe.Cela gostilna se je pridružila | A |
roki in sunil sem Jošta zadaj pod tilnikom v | telo, | da se mu je curkoma ulila kri.Namočila mu je | A |
kakor bi ga kdo z nožem suval v stegno. Časih je | telo | še celo tako zavrtel, da je z nogami silil proti | A |
meni, ali Bog Oče je pazil nad mano, da mi je | telo | ostalo nepoškodovano.Svojo dušo sem si varoval | A |
vsaka koreninica pod mano poganja tudi v moje | telo, | da se čutim eno z zemljo, na kateri ležim.Zemlja | A |
sorodniki. Vse v meni pa hrepeni, da bi dal svoje | telo | oltarju in da bi opravljal sveto službo za duše | A |
mehkih oblačilih, kakor ženska, ki prodaja svoje | telo. | Ali zapisano je: udaril bom pastirja in razkropile | A |
Potem se je ojačil, zavil otrpnelo bratovo | telo | tesno v plašč ter si ga naložil na svojo ramo | A |
Carolus je šinil kvišku. Strast mu je ojačila | telo. | »Tisto noč!« | A |
mečem ter si obdal z oklepom božje človeško | telo! | Ali hodil je brez kopja okrog in bosonog! | A |
srečnem ali nesrečnem lovu odpočijeta duša in | telo | od razburjenosti, ki razvnemlje lovca, če pleše | A |
opazil lovca pred sabo, je postavil kosmato | telo | na zadnje noge.Že prej razljučena žival se je | A |
kakor posekano drevo na mestu in kri mu rosi | telo | in obleko.Zdajci v dolu radostno zapoje lovski | A |
dekletovih, trpela je duša morda več nego onemoglo | telo. | mKdo si?l vprašal je temno, min kako ti je ime | A |
otmem! To obetam na Njega najsvetejše rešnje | telo! | Sedaj pojdi! | A |
Amandus navzlicu svoji jezi hitro zaspi. Onemoglo | telo | je bilo še vedno močnejše od razburjenega duha | A |
grad in vse povemo oskrbniku? Tako si rešimo | telo, | ali duša je pogubljena.Kaj meniš, da je potrebno | A |
da mu hlad dobro dé in da mu krepča onemoglo | telo. | Ali skoro ga je pričelo zebsti pod tanko odejico | A |
ostra sapa, takrat se mu je kar streslo vse | telo. | Ni mu pa otrpnila duša in na pomoč je klical | A |
edino okno; morda je toliko, da bi se nje vitko | telo | dalo iztežka potisniti skoznje.In to v spomin | A |
kipela iz dekletovega lica v njega trpinčeno | telo. | Niti mraza ni čutil tedaj, nego samó svilnato | A |
prišla iz tvojega telesa pregrešna gorkota v moje | telo? | In ali meniš, da ne umrem stokrat rajši, nego | A |
In v spanju se mu je sedaj in sedaj pretreslo | telo, | ker ga je najbrž bodlo po ramenu. Ko se naposled | A |
Danes mi je odleglo in tako lahko se mi čuti | telo, | da bi kar odplul z njim pod visoko nebo pred | A |
Pomagati mi ni. Raztrgano in onemoglo je moje | telo, | a duh mi je čil in kakor orel razpenja svoje | A |
sem bil vendar samo zaradi nje vpregel svoje | telo | v delo, kakor bi ga ne privoščil živali.No, | A |
žandarmarijskih običajih smo ubogo pokojnikovo | telo | zavrgli v zakonito izkopan vohunski jašek, in | A |
in je vedel: »Le duh sme stopiti v ta red, za | telo, | za posvetnost tu ni mesta!« XVII. | A |
je obiskoval bolnike in jim zdravil dušo in | telo. | Tako sta prišla vkup tudi s Trlepom v Gabru | A |
pace locus eius et habitatio eius in Sion - | telo | naj mu v miru počiva, duša pa v nebesih prebiva | A |
telesa in bi živela zase kot eterno, astralno | telo, | so se njegove misli zgostile in so se srečavale | A |
bi odpuščal take grehe! Astralno Zakotnikovo | telo | bega po vsemirju in išče samo sebe iz vseh posameznih | A |
je samo prikimal, odgovoriti ni mogel. Celo | telo | ga je bolelo, kakor razbeljen svinec je lezla | A |
polomi stolov ob mizi, ko se mu razmaje grmadasto | telo. | Previdno sede in potegne Krištofove noge pod | A |
vina, ji je vroče puhtelo mlado in razigrano | telo, | v glavi so ji grmele razdražene, neurejene misli | A |
vsaja novih strupenih klic v staro in onemoglo | telo. | Bil je vel in medel kakor izpodrezana bilka in | A |
sam vase, »eden je šel zdravit dušo, drugi pa | telo | ‒ Bog obema blagoslôvi dobro delo!« VI. | A |
slepo rašč! Zamuda v vzgoji pogubi dušo in | telo. | « »Prav res,« je opat kimal še veseleje. | A |
Oči so ji izstopile in obstale na zvezdah, | telo | ji je krčevito drhtelo, iz ust so ji hropele | A |
sejmiščih in plesiščih, kjer zapravljaš dušo in | telo? | Mar na bojišču po daljnem svetu, ko sam ne veš | A |
drugič, tretjič in še, kri je lila, raztepeno | telo | se je treslo. »Sram te bodi,« je mučenik siknil | A |
kakor ste vi, kateri ne skrbi samo za moje | telo, | ampak tudi za mojo dušo.Vso pot ste nama take | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |