tedaj (4.201-4.300)

grobeljska trgovca, ki sta prihajala v cerkev navadno	tedaj,	ko je župnik završeval svojo propoved, in sta	A
kako bodo gledali to neveščo točajko, ki do	tedaj	že izgubi vse, kar ima sedaj lepega in prikupnega	A
gibanja in da vsakdo pokaže, kaj in kako zna tudi	tedaj,	kadar ne gledajo nanj samo domače oči.	A
stari privajeni mizi, ampak vesel je bil le	tedaj,	kadar je vrgel preporen predmet v družbo, dasi	A
skoro zapazilo, da se ti poseti vrše najgotoveje	tedaj,	kadar je bila Vrbanojeva pri nji, in da se Pavel	A
če bi bil preveč - saj veš: in vino veritas -	tedaj	bi tudi jaz na vse kriplje trdil, da imaš tudi	A
vpraša Vrbanoj svojo soprogo, zapazivši jo prav	tedaj,	ko je bilo treba zapaliti ogenj, slonečo zadaj	A
bode treba odločilno besedo izpregovoriti šele	tedaj,	ko bode društvo potrjeno po poklicanih oblastvih	A
Krača. Ko adjunkt zopet stopi v spodnjo sobo,	tedaj	je vsa družba kakor navadno zatopljena v igro	A
zaprašeni, umazani registraturi; srečala se od	tedaj	nista več, odkar sta se uradno ločila v Grobljah	A
ločila v Grobljah in zvedela sta drug o drugem le	tedaj,	kadar je bilo katerega ime v uradnem listu.	A
sem šla s tem, kar sem znala, česar sem se do	tedaj	priučila - za točajko!Za kaj boljšega nisem	A
bosta mlada dva barončka spala do desetih, in do	tedaj	hoteli so se vsi vrniti.Pozneje se je pač rosa	A
hrepeneti kvišku, pa s tal vendar ni mogel.	Tedaj	stoprav, ko so ga posekali!In pa še ta ubogi	A
udeležil hudega tepeža v hribovski vasi.	Tedaj	so ga bili za nekoliko mesecev zaprli, kajti	A
naposled se je je vendar iznebil. Star je bil	tedaj	okoli trideset, a oče njegov skoro šestdeset	A
Lajdi tudi dote petdeset goldinarjev. To je bilo	tedaj	mnogo. Otroci so bili še mladi; Tomaž je sicer	A
Tako je minilo šest let. In	tedaj	je usoda storila, da Znojilčev Matevž ni imel	A
je, komaj uro od tod ‒ pri Brnotu služila je	tedaj	Znojilčeva Lajda.Osemnajsto leto je bila izpolnila	A
Doli pod klancem se je hotel vrniti.	Tedaj	pa je Lajda postala, z rokama zakrila obraz	A
starega Mačka namreč in sina njegovega. Prvi	tedaj	še ni bil za »starega« pri hiši in, akoravno	A
bo prešel na vnuka tudi, kakor majorat, šele	tedaj,	ko bo sedanji »stari« pokopan gori pri podružnici	A
in bil sem si ga popolnoma v svesti, kajti do	tedaj	si s smotko ali pipo nisem upal drugam nego	A
to zapazil v veliko mojo zadovoljnost, ker do	tedaj	se ni bil nikdar zmenil zame in me je menda	A
pustil me je v miru in niti pozdravil me ni.	Tedaj	je bil mož še gospodar malega svojega posestva	A
zaupanja do nje, umevno je popolno, in tudi	tedaj,	ko je stopil Molek praznično opravljen in s	A
Nisi li sam kriv vsega? Kaj si pa govoril	tedaj	pred sodnikom, da tudi ti nisi zadovoljen, da	A
ga drugi sorodniki preveč sesali, in mene do	tedaj	tudi ni poznal.A pozneje je bil čimdalje prijaznejši	A
bilo treba voliti stan! Posrečilo se mi je, kar	tedaj	ni bilo lahko, zaradi obilih prosilcev, da sem	A
rajnega mojega strica, ki je bil umrl nedavno.	Tedaj	je bilo mojega imetja skupaj ... ... . s katero	A
zapiski, in jasen žarek je posvetil na vrsto: »	Tedaj	je bilo mojega imetja skupaj 346 gld. 21 kr	A
se ni mnogo izpremenilo; vrt in grad sta bila	tedaj	skoro taka ko danes; samo visok in gost les	A
jutro. Voz je bil poln potnikov, kar je bilo	tedaj	navadno, ko še ni prepregala železna cesta naših	A
danes že enkrat enako odgovoril in da bi se bil	tedaj	kmalu opravičeval zaradi tega domovja. Pa tega	A
nadlajtnantovi ‒ »in pa ženin je oni drugi!« dejal je	tedaj	porogljivo.En trenutek samo in potem si je bil	A
smeje se Kosan; »odpustite, gospica, ali sem vas	tedaj	žalil?« nadaljuje resno. »Ne, ne!« reče ona	A
delom govorila sta z deklico navadno malo, le	tedaj,	kadar je prišla teta k njima, postal je razgovor	A
»Da, da, dolgo!« zašepeta ona. »Od ‒	tedaj?	« »Da ‒ od tedaj!«	A
»Od ‒ tedaj?« »Da ‒ od	tedaj!	« In poljubovala sta se vnovič.	A
nocoj, saj veš, kdaj odido vsi k počitku ‒ pridi	tedaj	na vrt, tam od gozdne strani; izprosila sem	A
pri sebi, »to je moja podoba, ista, katero je	tedaj	doma slikal!« Vrnila je slugi knjigo in stisnila	A
prvi poljub gorke, prve ljubezni; in kakor	tedaj	mlademu dekletu, tako so vzkipele prsi sedaj	A
trenutek. Sonce, jasno sonce ni moglo predreti	tedaj	k njima v večerno senco, ko jo je bil objel	A
bila zvesta in vdana onemu, katerega je videla	tedaj	v krvi na tleh in o katerem vse leto do sedaj	A
speljala skupaj, in dejala sta, kako lepo je bilo	tedaj.	In vendar je bila ona ura najnesrečnejša življenju	A
starega Mačka namreč in sina njegovega. Prvi	tedaj	še ni bil za »starega« pri hiši in, akoravno	A
bo prešel na vnuka tudi, kakor majorat, šele	tedaj,	ko bo sedanji »stari« pokopan gori pri podružnici	A
in bil sem si ga popolnoma v svesti, kajti do	tedaj	si s smotko ali pipo nisem upal drugam nego	A
to zapazil v veliko mojo zadovoljnost, ker do	tedaj	se ni bil nikdar zmenil zame in me je menda	A
pustil me je v miru in niti pozdravil me ni.	Tedaj	je bil mož še gospodar malega svojega posestva	A
»A, Razbor!	Tedaj	je umrl oni stari gospod ‒ če se ne motim ‒	A
mesec in nam pripelje morda še kaj druščine. Do	tedaj	pa smo kar sami, ako bodeta ljubezniva naša	A
navada, ki je sam sebi druščina in še počasi, pa	tedaj	jako živo misli, a ne posebno globoko in temeljito	A
vašim stricem, zopet nazaj v ta kraj, in od	tedaj	nisem nikdar stopil čez mejo naše dežele.Gospod	A
»No, da, ima. In	tedaj	ti si videl take lase, kakor so njeni.Ti srečnež	A
Zabrdnik, ko je stal pri svojih pivcih, da je od	tedaj	tiho postalo na Žerinjah, odkar se je tam ustrelil	A
Anica. Teta pogleda na ono stran in reče: »	Tedaj	idi urno in opravi se, gostov ne smemo pustiti	A
samo pride in česar se noben človek ne ubrani,«	tedaj	je zaihtela tako globoko iz srca in vroče solze	A
kmalu ženitovanje na Žerinjah. Vaš stric je bil	tedaj	mlad, lep, pa kaj to!Hodil je tja vsak dan in	A
»Jaz v nobeno, gospod! A govorilo se je	tedaj	mnogo, o tem in onem; mojega gospodarja nihče	A
svojo šibo po grmu, ob strani rastočem, kakor	tedaj,	ko je v žerinjskem gozdu prišel do spoznanja	A
bila je nevarna in doktor Rakec je imel prav	tedaj,	ko je zmajeval tako sumljivo s svojo glavo in	A
razen male baronice, ki je po naključju naletela	tedaj	na nas, ne ve ničesar o tvojem dvoboju.Amelija	A
je s svojim prijateljem po stopnicah dol. »	Tedaj	tako velja, kakor sva se dogovorila,« reče baron	A
moraš zvedeti, kako grozno si se sama varala ‒	tedaj	pomni, da sem ti odpustil.Bog te obvaruj!	A
Starejši moj brat, Aleksander, gospodaril je	tedaj	tukaj, Henrik pa je bil na univerzi.Staršev	A
pa ponosen in . / . / stran 166 . / raven,	tedaj	se nisem menila za to!Zastonj je bilo vse ‒	A
one neprijetne trenutke, ki jih je doživela	tedaj	‒ zaradi mene.« »Sami jo morate poprositi; saj	A
nemiren. Raslo in cvelo je vse okoli njega kakor	tedaj,	ko je šel prvič po tem potu.Koliko pa je ležalo	A
mnogo večja zrasla, zopet stare tete kakor	tedaj,	ko je točila prve bridke solze spoznanja; in	A
bosta mlada dva barončka spala do desetih, in do	tedaj	so se hoteli vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa	A
Jaz sem se zaljubljal vsak mesec ‒ on pa je	tedaj	le bral Heineja; zaljubil se ni nikdar. A človek	A
za »narod« ‒ bil je vnet rodoljub. Nosil je	tedaj	še okorne čevlje, prekratke hlače iz domačega	A
prvikrat ugledal; in to je bilo prav, da sem bil	tedaj	še majhen, brezskrben dečko. Kaj so bile meni	A
ko so bezeg rezali in vrtali že drugi otroci,	tedaj	sem bral Vergila, Homerja in slavna dela Siegfrieda	A
slavna dela Siegfrieda in Kriemhilde. Pa tudi	tedaj	mi niso bile mar tvoje lepe oči. V tihih urah	A
hrepenel sem romati po širnem, belem svetu, in	tedaj,	da, tedaj »sem koval« prve verze o »Savi in	A
romati po širnem, belem svetu, in tedaj, da,	tedaj	»sem koval« prve verze o »Savi in Dravi«, o	A
spoznal in učil se čislati njihov čarobni svit,	tedaj	sem moral prav z Othellovo grenkostjo vzklikniti	A
in okorno je hlačál pred hlevom gor in dol.	Tedaj	še ni bil mož. Po cesti je pridrdral mestni	A
ille, qui procul negotiis ‒ naš junak je bil	tedaj	še osmošolec ‒ se odpro vrata in pismonoša mu	A
cerkev k zgodnji maši. »Veš kaj,« dejal je	tedaj,	»jaz pojdem v Trst po otroka; denar bomo dobili	A
Tako je bilo do dvanajstega leta. Do	tedaj	je dobival Matejkov oče plačo od gosposke.Potem	A
ne bo voljen ni on ni jaz, ali pa ‒ ‒ oba. In	tedaj	bo najino prijateljstvo nov, žaren cvet pognalo	A
le v majhni družbi izvoljenih prijateljev.	Tedaj	je mnogokrat pripovedoval, da je svoj poklic	A
tako malo pozna. Zaljubil se je jako hitro in	tedaj	je pel o »rožici, ki cvete v dobravi in za katero	A
slovenski dom svoj in na njegovo nesrečo. Da,	tedaj	je že nosil v srcu »vsega sveta gorje« in vendar	A
ljubljansko-dunajski cesti, v Dobu, je stala	tedaj	‒ in nekaj je še dandanes stoji ‒ ta prostorna	A
se pravilno obdeluje »cel grunt«, ki je bil	tedaj	last Petra Svetlina, štiridesetletnega moža	A
Radomlji, in ker je bilo čuti tako streljanje	tedaj	skoro vsak teden, se ni zmenil za to.Zvečer	A
Peter, ostala so odprta, prav tako vežne duri.	Tedaj	pa se odpro nakrat potihoma vratca iz male sobice	A
. / stran 17 . / 3 Burni časi so bili	tedaj	na Kranjskem in zlasti ko so se jela avstrijska	A
zlasti ko so se jela avstrijska oblastva umikati,	tedaj	je kar vrelo po cestni progi od Ljubljane do	A
ko pride vnovič dežela pod avstrijsko vlado,	tedaj	tudi Svetlinovih nihče ne drega in ne povprašuje	A
in odkar jame ta tekati po cesti in trati, od	tedaj	sta si prijatelja. Danes ima on petindvajset	A
sedi v krčmi selskega župana ‒ »rihtar« so mu	tedaj	rekli ‒ in ker veleva polič za poličem na mizo	A
/ stran 21 . / mačemu polku; ta stvar pa se	tedaj	ni vršila tako kakor dandanes.Sedaj dobi vsak	A
prišili eno ali celo dve zvezdi na ovratnik. ‒ Pa	tedaj?	Takrat so morale občine dati gotovo število	A
Večerja ‒ krompir v oblicah in mlečna kaša ‒	tedaj	že kakor dandanes navadna pri boljših kmetih	A
se vendar spomni tega Andreja! Hlapec, ki je	tedaj	zagrabil stol, da ubrani sebe občinskih lovcev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani