»Točno!« mu je zadonelo od omizja. »Odloži, prisedi in povej, odkod in kako tako čvrsto in junaško!« Z uro v roki je s poudarkom ugotavljal: »Ob tri četrt na dvanajst je bila končana razprava na ajdovskem sodišču, ob četrt na eno sem pokosil, ob eni sem korakal skoz Slokarje, ob treh sem bil Predmejo, kmalu po štirih na Čavnu, ob petih sem pil kislo mleko na Selovcu (gozdarska hiša in gostilna za Kucljem), ob pol sedmih sem bil na Trnovem, radi bližajoče se noči si nisem upal čez Ravnico po bližnjici in sem moral po cesti čez Preval in Solkan, sicer bi bil pol ure prej doma.«