svoboda (301-400)

govoriti o upanju, črtati iz svojega slovarja.	Svoboda	je nasprotje prisili, bodisi zunanji ali pa	B
vrednost takega jezika. Analogija temu je človekova	svoboda:	Bog človeka ni ustvaril moralno dobrega, temveč	B
hipertrofirano Vse, hipertrofiran Človek in njegova	svoboda	v razmerju do sveta.Hkrati nas ta pogled vodi	B
in gotovost, tostrano in onstrano, človekova	svoboda	in božja milost stojita nasproti in skušata	B
pomiri, vendar nekje zunaj našega življenja. (	Svoboda	in narod. Dnevniški zapiski, 1988) O DVEH	B
sebe, poosebljena zakonitost, nikakor pa ne	svoboda.	Odkar zunaj njega ni več središče, ki bi bilo	B
prav v tem njegova izvirna osebnost in njegova	svoboda.	Tista človeška izvirnost in tista svoboda, ki	B
svoboda. Tista človeška izvirnost in tista	svoboda,	ki naj bi se je sleherni izmed nas veselil,	B
korist in namen, da preneha biti izvirnost in	svoboda	in postane celo naša sužnost. Treba ga je pač	B
Izgnana sta bila iz Raja. In človekova	svoboda	se odtlej razodeva kot prekletstvo, kot nesposobnost	B
področju, temveč veliko širše in globlje. Ta	svoboda	je segla tako daleč, da Luthru samemu Cerkev	B
zbližanja z Bogom. To skratka ni bila idilična	svoboda,	temveč paradoksalno zapletena vera in skušnjava	B
nenehno stisko vesti in nenehne duševne muke. Ta	svoboda	ni bila samo božja, temveč tudi hudičeva zadeva	B
hlapec vseh stvari in vsakomur podložnik.	Svoboda	je bila, ki je terjala od človeka delovanje	B
notranji ogenj in zunanji hlad, - grozovita	svoboda,	pred katero je nič kolikokrat ubežal tudi njen	B
oblasti. . /\ .. stran 190 . \/ In vendar tudi	svoboda,	ki je izražala človekov najbolj avtentičen položaj	B
veličino in dostojanstvo. In ta veličastna	svoboda	je bila na Slovenskem zatrta. Za to so poskrbeli	B
\ .. stran 192 . \/ daje človeku luteranska	svoboda,	»njegovega polnega dostojanstva in njegove polne	B
Slovencev je več kot umestno vprašanje, ali sta	svoboda	in človeško dostojanstvo za nas sploh še dosegljiva	B
nasprotno - celo dogajanje, v katerem se človekova	svoboda	in dostojanstvo izgubljata.V tem in poznejšem	B
samo še poosebljena zakonitost, prav nič pa	svoboda.	V revoluciji in s pomočjo revolucije ne postane	B
Luthrovih časih, samo Boga ni več, v katerem sta	svoboda	in dostojanstvo. Torej spet le nesvoboda in	B
III K sreči	svoboda	in človeško dostojanstvo nista samo zgodovinski	B
strahotnejšo boleznijo: Luthrova bolezen je bila	svoboda.	In to svoboda, ki jo je prav on prvi zaslutil	B
boleznijo: Luthrova bolezen je bila svoboda. In to	svoboda,	ki jo je prav on prvi zaslutil in razodel, svoboda	B
ki jo je prav on prvi zaslutil in razodel,	svoboda	Boga in svoboda človeka, ki je poslej zevala	B
on prvi zaslutil in razodel, svoboda Boga in	svoboda	človeka, ki je poslej zevala pred njim kot brezno	B
zevala pred njim kot brezno neslutenih možnosti;	svoboda,	ki jo kot silovit notranji ogenj razpihuje v	B
peklenska skušnjava. Tudi Slovencem je torej ta	svoboda	še dosegljiva, dosegljiva kot zahrbtna bolezen	B
svobode, ki je tudi nenehni moralni problem. Vsa	svoboda,	kolikor je je, je namreč v človeku, v njegovi	B
družba pač nista nič božanskega in je njuna	svoboda	vedno tudi nesvoboda, morala tudi nemorala.	B
tudi nesvoboda, morala tudi nemorala. Ali daje	svoboda	izključno človekova osebna zadeva, ker je slednjič	B
demokratičen. In kolikor sta njegova resnica in	svoboda	povezani z izbranci, je tudi diktatorski, netoleranten	B
problema slednjič osredotoči v svobodi, ki je	svoboda	v Bogu in svoboda od Boga. To je v tisti zahtevi	B
osredotoči v svobodi, ki je svoboda v Bogu in	svoboda	od Boga. To je v tisti zahtevi do človeka, ki	B
moremo odmisliti. In da je to predvsem in samo	svoboda.	To seveda ni politična svoboda.	B
predvsem in samo svoboda. To seveda ni politična	svoboda.	Politična svoboda je že odločitev in ni več svoboda	B
To seveda ni politična svoboda. Politična	svoboda	je že odločitev in ni več svoboda.Ta toliko	B
Politična svoboda je že odločitev in ni več	svoboda.	Ta toliko opevana politična svoboda se z demokracijo	B
ni več svoboda. Ta toliko opevana politična	svoboda	se z demokracijo vred javlja tedaj, ko je svobodne	B
Bogu zgraditi na umeten način, se pravi kot	svoboda,	ki se mora kar takoj znivelizirati in ki živi	B
seštevek vseh svobod, nič več pa kot osebna	svoboda.	Politična svoboda obstaja po demokraciji in svobodolj	B
svobod, nič več pa kot osebna svoboda. Politična	svoboda	obstaja po demokraciji in svobodoljubnosti,	B
demokraciji in svobodoljubnosti, vendar ni več	svoboda	človeške individualnosti.Svoboda v Bogu pa je	B
vendar ni več svoboda človeške individualnosti.	Svoboda	v Bogu pa je nasprotno svoboda, ki se je pojavila	B
individualnosti. Svoboda v Bogu pa je nasprotno	svoboda,	ki se je pojavila v človeku z začetki krščanstva	B
preseganje vsega obstoječega. Vendar je to tudi	svoboda,	ki ni samo transcendentna, temveč je prav s	B
svoje notranjosti izgoreva od božjega ognja«. Ta	svoboda	ni v bistvu nič zunanjega, ampak človekov osebni	B
obstajala za greh kakšna zunanja kazen. Ta	svoboda	je v sebi sami zaokrožena kvaliteta.Zločinec	B
mogoča tako, da ni več svoboden ni božji. Ta	svoboda	ni podvržena nikakršni zunanji prisili in nikakršnim	B
cerkvenim ne socialističnim, zakaj v tem primeru	svoboda	že ne bi bila več svoboda, človek pa ne bi bil	B
zakaj v tem primeru svoboda že ne bi bila več	svoboda,	človek pa ne bi bil več človek...Izrazi se sicer	B
saj to svobodo sprejemamo prav od Boga, ki je	Svoboda.	Tako ima seveda ta svoboda v zunanjem svetu	B
od Boga, ki je Svoboda. Tako ima seveda ta	svoboda	v zunanjem svetu, v zgodovini in družbi, zelo	B
Kristus je le pričevanje osebne skušnje, se pravi	svoboda.	Te in take svobode pa je konec, brž ko jo hočemo	B
človeškega, izvirnega in neponovljivega, človekova	svoboda.	Ta človekova svoboda namreč ni količina, temveč	B
neponovljivega, človekova svoboda. Ta človekova	svoboda	namreč ni količina, temveč kvaliteta. Kljub	B
stran 235 . \/ Kljub temu pa ta notranja	svoboda	živi tudi v zunanjem svetu.Saj nenehoma govorimo	B
človekove iracionalne svobode nedotaknjena. Ta	svoboda	je prisotna med nami kot svoboda na nevsiljiv	B
nedotaknjena. Ta svoboda je prisotna med nami kot	svoboda	na nevsiljiv, Kristusov način. Obenem pa je	B
predvsem zaradi tega, ker je v osnovi sveta	svoboda.	In da je v tej in taki svobodi, ki dopušča zlo	B
ker je človeška in božja podoba sveta prav	svoboda.	Alternativa te svobode, kot jo je postavil Nikolaj	B
postavil Nikolaj Berdjajev, je namreč naslednja:	svoboda	s trpljenjem ali sreča brez svobode. 5 V tej	B
človekov najvišji interes. Pozabljajo, da ta	svoboda	ni nekaj količinskega, temveč kvaliteta, da	B
somišljenikov in na škodo svoje lastne svobode.	Svoboda	ne more biti nikoli nič splošnega, nič zgodovinskega	B
je namreč v človekovi svobodi, čeprav je to	svoboda	v Bogu. Tako vsaka družba, ki si pridržuje pravico	B
kazen, ki mu jo name . /\ .. stran 240 . \/ nja	svoboda,	saj si z nesvobodo zapira pot k Bogu, ki je	B
ki je njegov poglavitni življenjski interes,	svoboda	sama. Vsaka družba se lahko uresniči samo v	B
življenje določa tudi notranje in duhovno, ne	svoboda	od tega ali onega, temveč svoboda v Bogu.	B
duhovno, ne svoboda od tega ali onega, temveč	svoboda	v Bogu. (Evropa. Eseji in legende, 1987)	B
čudežen način položena v samo življenje knjig -	svoboda	je, ki jo zapisujem vanje jaz, in svoboda, s	B
- svoboda je, ki jo zapisujem vanje jaz, in	svoboda,	s katero knjige izbirajo in berejo bralci.Torej	B
zgodilo tudi v slovenski narodni pameti. Tudi	svoboda	poslej ni več človeška svoboda, torej svoj lastni	B
pameti. Tudi svoboda poslej ni več človeška	svoboda,	torej svoj lastni cilj in namen, temveč šteje	B
sam svoj gospod. Torej toliko, kolikor ni več	svoboda,	ampak last in oblast.Poslej se namreč dostojanstvo	B
svojo materialno moč in neodvisnost, ki je tudi	svoboda,	se končno uveljavi kot sublimacija slovenske	B
prav okrutno. V to igro pač ne sodi samo naša	svoboda,	ampak tudi naša sužnost, tudi slaboumnost, bolezen	B
stran 317 . \/ neobhodno potrebna. In zdaj mi ta	svoboda	daje nekakšno apriorno jasnovidnost, vsevednost	B
mislil in pisal Jean-Paul Sartre, saj je moja	svoboda	pravzaprav samo pogum, da zapravim svojo svobodo	B
skoraj ne more biti, najslajša pa je pri tem moja	svoboda,	konec moje ponižujoče služnosti človeškemu rodu	B
nju farovških kuharic, je izključena vsaka	svoboda,	vsaka individualnost, pač pa se v njej debeli	B
geslo je klasično liberalno: individualizem in	svoboda.	Vprašanje je seveda, kaj bodo s to neznansko	B
zdaj pa seveda v brezmejnih količinah. Saj	svoboda	zanje nikdar ni bila in tudi zdaj ni družbena	B
Stuart Mill je prisegel na prepričanje, da osebna	svoboda	pač ne gre skupaj s svobodno uporabo in zlorabo	B
Evropa (1987) ter zbirka »dnevniških zapiskov«	Svoboda	in narod (1988).- Pričujoči »izbrani eseji	B
zgodovinsko in večno, eksistencialno in religiozno,	svoboda	in Bog ... ne more in nima kam izstopiti. Slika	B
Marjan Rožanc:	Svoboda	in narod / Dnevniški zapiski Virtualna slovenska	B
ali skupnost brez svobode (katolicizem) ali	svoboda	brez skupnosti (protestantizem). Skratka, eksistenci	B
bistvu umetnosti je namreč neizmerljiva človekova	svoboda	- svoboda, kakršna je položena tudi v svet.	B
umetnosti je namreč neizmerljiva človekova svoboda -	svoboda,	kakršna je položena tudi v svet.In kljub človekovi	B
dokončno izgubljena. Pravica do svobode vesti,	svoboda	javnega nastopanja in druge človeške svobode	B
svobodni. In pri Kocbeku jih moti prav njegova	svoboda.	Ne prenesejo tega, da je ta krščanski človek	B
tudi Bog, da je človek in da je torej tudi -	svoboda,	ki je usodnejši temelj našega bivanja od vsega	B
ljudje niso hoteli o tem niti slišati. Lahko je	Svoboda,	so nam govorili, lahko je Borec, Slovan pa nikakor	B
človekovo neposredno razmerje z Bogom in njegova	svoboda,	ki je nadrejena vsemu zemeljskemu, tu je človekovo	B
človekovo neposredno razmerje z Njim, človekova	svoboda	in njegova dostojanstvena osebna vest navsezadnje	B
brez svobode, kot protestantizem, ki je osebna	svoboda	brez skupnosti, precej nezadostna, in se zavzel	B
kot partijski ali kot cerkveni ljudje: njihova	svoboda	bi bila formalna, ne pa dejanska.Tudi ni pričakovati	B
posameznika in njegove svobode, Slovenci nimamo. Ta	svoboda	je bila za nas vedno nekaj preveč skrajnega	B
samo posameznik in njegova nedotakljiva osebna	svoboda	lahko zagotovita narodu kolikor toliko etično	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani