svoboda (401-500)

in skrivnosti sveta? In ne nazadnje: ali ni	svoboda	sama elitna? Seveda je.	B
zato se ji ne morem in ne smem odpovedati. Ta	svoboda	je vendar tragična usoda tako sveta kot človeka	B
človek in da so soljudje, da je Bog in da je	svoboda,	torej tudi dobro in zlo. Za vse drugo je poskrbljeno	B
odgovorno za zlo: vsega sem kriv jaz sam. Ta	svoboda	ni socialne ne politične narave.Ne jemljem si	B
samota z Bogom in skrivnostjo sveta. Ta elitna	svoboda	pa je tudi najvišja etika.Naj je še tako povzeta	B
instrumentalizirati in institucionalizirati, ker je pač	svoboda,	in ne oblast.Kakor hitro jo hočem uzakoniti	B
jo hočem uzakoniti, preneha biti to, kar je,	svoboda,	s tem pa preneha biti tudi etika. 11. decembra	B
tudi morale ne, ampak samo človekova osebna	svoboda.	Zame ni zgodovine, ampak samo intima.	B
končujem pa z brezmejnim despotizmom.« In res: prav	svoboda	kot revolucionarna samovolja je Rusiji prinesla	B
sprevrže v Hudiča, oseba v brezosebni monstrum,	svoboda	v totalitarizem. Vendar je v Rusiji navzoča	B
abstraktna, obenem pa najbolj konkretna stvar, to je	svoboda.	“ [574] Janez.	B
izvirajo iz mene in spet tonejo vame! Kakšna	svoboda,	kakšna blaženost! ”Kako je, če si brez glave	B
razumeta, kako moreta soobstajati nujnost in	svoboda.	“[Bruno, 192]	B
Bruno. Da, in v njem sovpadejo nujnost in	svoboda,	končno in neskončno, narava in duh... Marija	B
filozofije - poleg identitete narave in duha - je	svoboda	.Kot sem že omenil, je Schelling sprejemal Spinozovo	B
in volje“ [prav tam, 241]. Resnična človeška	svoboda	je torej možna šele s svobodo tistega ”najbolj	B
čisto svobodo sámo imenovali nič“ [268]; čista	svoboda	sáma se namreč ”sama ne dojema, je spokojnost	B
misli, da je - ”...prav ta notranja nujnost	svoboda	sama, saj je človekovo bistvo njegovo lastno	B
bistvo njegovo lastno dejanje; nujnost in	svoboda	sta druga v drugi, kot eno bistvo, ki se zdi	B
drugo - [toda gre za] eno bistvo, ki je na sebi	svoboda,	formalno pa nujnost.“ [Schelling (4), 197]	B
precej zaviti formulaciji sprejema misel, da je ”	svoboda	spoznanje nujnosti“, misel, ki jo običajno pripisujemo	B
Toda kaj pomeni, če rečemo, da je tudi za Boga ”	svoboda	spoznanje nujnosti“?Katere nujnosti?	B
potem je on sam ta nujnost, ki je zanj eo ipso	svoboda,	saj gre za njegovo lastno sámoopredelitev.	B
njegovih zgodnjih del“ [Danz, 9] - ki je nedvomno	svoboda.	Danz ugotavlja, da je ”Schelling z razodetjem	B
transcendenci, je njegova in obenem človekova	svoboda.	Toda, nadaljuje Danz, ”transcendenca obstaja	B
Premisi silogizma, katerega konkluzija je mir, sta	svoboda	in pravičnost.Ne svoboda na račun pravičnosti	B
konkluzija je mir, sta svoboda in pravičnost. Ne	svoboda	na račun pravičnosti, ki je samovolja.Ne pravičnost	B
mesec bom poskusil. Nato plačam dolgove - in	svoboda	in tujina!- Če ne, potem pa nekaj drugega!	B
razkrinkavanju farovških kuharic, je izključena vsa	svoboda,	vsaka individualnost, pač pa grasira v nji surova	B
misli so se razšírile. V ljubezni je najlepša	svoboda,	- v kraljestvu Amorjevem sije najjasnejše solnce	B
samo domotožje. To vendar potem sploh ni več	svoboda.	Jan je koncentrirana točka, okoli katere	B
oboje? A je to sploh prava ljubezen in prava	svoboda?	Ljubezen ni posesivnost, ljubezen je lepota,	B
kvaliteta, moč, volja, mir, spokojnost, ljubezen je	svoboda.	Vsaj takole smo teoretizirali s prijatelji, sedaj	B
probleme, ker so mi potrebni njihovi darovi.	Svoboda	je v meni.Če je moje zadovoljstvo odvisno od	B
Ljubezen.	Svoboda.	Kako najti most, da bi imel oboje?	B
poizkusiti razbiti neke svoje iluzije. To bo morda	svoboda.	Svoboda bo, ko bom uspel nadzorovati svoj ego	B
To bo morda svoboda.	Svoboda	bo, ko bom uspel nadzorovati svoj ego, ki zatira	B
spremembo sprejel z največjim veseljem. Kaj je	svoboda,	če ni ljubezni!To sploh ni več nobena svoboda	B
svoboda, če ni ljubezni! To sploh ni več nobena	svoboda,	prav tako kot ljubezen brez svobode sploh ni	B
in podobne nesreče so samo njegov produkt.	Svoboda	in ljubezen sta vedni intuitivni stremljenji	B
Našel sem svobodo. Fuj, pa taka	svoboda!	Vse, česar si želim, je moj sinek Jan, prijateljica	B
prijateljica Bata, moje delo, moji prijatelji... Fuj,	svoboda,	fuj! Želel sem si izkušenj.	B
Afriki. Deset let nazaj sem se učil, kaj je to	svoboda,	pet let nazaj, kaj je to življenje, zdravje	B
kot ljubim ves svet in ves kosmos. To je moja	svoboda.	Tako kot ljubim, tako sem svoboden.	B
bom ljubil samega sebe in vse, bom svoboden.	Svoboda	je ljubezen.To je način presnove strahu.	B
Svobodo nosim v sebi tako kot ljubezen. Jaz sem	svoboda.	Jaz sem ljubezen.	B
proč brez jeze in nestrpnosti. Toleriranje je	svoboda,	histerija je sužnost. Še vedno pa mi	B
groba samota, surova izolacija, vendar pa tudi	svoboda	in mir in lepota.Ne grem več nazaj, pa če za	B
delo igra, transcendenca učenje, zanimivost in	svoboda,	nujna rast hobi, celotno življenje s smrtjo	B
ga je navduševala Albrehtova široka boemska	svoboda,	ki jo je uveljavljal s tolikšnim patosom.In	B
reči, da se je kot starejši samec zakona bal.	Svoboda	se mu je zdela slajša in za pisatelja primernejša	B
v resnici je. Da, posvečena je svobodi, toda	svoboda	v nji pač prihaja brezosebno in nikakor ni priborjena	B
ki nič ne pomenijo in so same sebi skrivnost.	Svoboda	je strašna svoboda niča.Na katero stran bom	B
in so same sebi skrivnost. Svoboda je strašna	svoboda	niča.Na katero stran bom stopil zdaj, ko je	B
brati, kako mnogi zamenjujejo pojma narod in	svoboda	ter verjamejo, da z dosego drugega dobijo tudi	C
narod ne more privoščiti zapiranja pred svetom.	Svoboda,	pravo, civilizacija so namenjeni vsem in izpričujejo	C
Je to morda narodnost? Morda omika in	svoboda	v smislu liberalnih idealov?Ali pa vendarle	C
ljudske sreče, temveč sta mu to le politična	svoboda	in materialna blaginja. Nemci v deželi, bodisi	C
stvaritev je bil konkordat - skrbel je za kler.	Svoboda	države in ustava sta orožje za svobodo in narod	C
je najprvo slovenska in narodna. Ona ve, da	svoboda	ni več svoboda, ako svoj narod prepustimo usodi	C
slovenska in narodna. Ona ve, da svoboda ni več	svoboda,	ako svoj narod prepustimo usodi, kakor on dejansko	C
mnenju, očita utajitev dosedanjega načela, da je	svoboda	nad nacionalnostjo, odkar so se priključili	C
popolnoma odpovedali, ko bi bil njihov cilj -	svoboda	- popolnoma dosežen, kar se žal še ni zgodilo	C
letu bodo vsi novodobni dosežki, kakršni so	svoboda	tiska, šolska zakonodaja in verska svoboda,	C
so svoboda tiska, šolska zakonodaja in verska	svoboda,	preseženi in konkordat bo najlepše zacvetel	C
kandidata birokratske kazinske klike in "besedi	svoboda	in napredek se iz tacih ust res smešno slišita	C
slovenske kandidate, posebno močno pa je bila kršena	svoboda	tiska, tako da teh nečednosti ni bilo mogoče	C
podobno upanje, da pod bojnim krikom - Čast,	svoboda,	domovina - dosežejo svoj cilj in nemškemu narodu	C
uveljavila, in bi se lahko v prihodnosti, ko bo	svoboda	popolnoma dosežena, tem društvom tudi odpovedali	C
velikanska pridobitev, posebno za izobražene sloje.	Svoboda	tiska, izražanja mnenj, političnega združevanja	C
izobraževanja ter laična država in šola, verska	svoboda	ipd. so pomenile splošno dobrino.Tudi na Kranjskem	C
protestantska - koncepcija služeče volje, se je tudi	svoboda	lahko znašla v okvirih dialektične eshatologije	C
in interpretirati zakone, kakor sama hoče!	Svoboda	je življenjskega pomena pač samo za zagovornike	C
svetu, ki ga odločilno opredeljuje vsesplošna	svoboda.	(Slednje seveda ne gre mešati z anarhijo.)	C
misel, da je patria tam, kjer je človeku dobro.	Svoboda	razsvetljenskega sveta omogoča, da jo moremo	C
biti 'v nevarnosti' prava osebna, individualna	svoboda	človeka in v takem primeru bo tudi sama krščanska	C
se je izkristaliziral v načelu: Vsak zase in	svoboda	za vse. Peripetije 1. svetovne vojne postanejo	C
subjektove, marveč svobode Drugega. Če je	svoboda	človekova pravica, pa pravica do užitka pripada	C
nemisljivo filozofije človekovih pravic: da	svoboda,	za katero gre v etiki in politiki, ni svoboda	C
svoboda, za katero gre v etiki in politiki, ni	svoboda	subjekta, temveč Drugega.Človekove pravice si	C
to je substanci, katere temeljni atribut je	svoboda,	pa problem nastopi v hipu, ko je tudi užitek	C
povedano, problem je v tem, da ta dva atributa,	svoboda	in užitek, nista kompatibilna.Prav Sadova zasluga	C
mpatibilna. Prav Sadova zasluga je, da je pokazal, da	svoboda	in užitek ne gresta skupaj. Drugič, s tem, da	C
rtikulacije politične svobode in strasti. Ker je sama	svoboda	pri Sadu izenačena s permanentnim uporom, so	C
radikalno loči od moderne, je namreč v tem, da se	svoboda	ne manifestira z odločitvijo, ki bi izvirala	C
privolitev dejanje svobode: "Ubogati Boga je	svoboda.	" Ta svoboda pa zahteva izkoreninjenje vsakega	C
dejanje svobode: "Ubogati Boga je svoboda." Ta	svoboda	pa zahteva izkoreninjenje vsakega nezadovoljstva	C
vsebine in se zvede na golo moč zavračanja. Ta	svoboda,	omejena na "svobodo v misli", je zato po Heglu	C
kako abstraktna, prazna, ničeva je stoiška	svoboda.	Kajti za Epikteta je svobodna samo tista volja	C
poenostavimo, bi lahko rekli, da je Epiktetova rešitev	svoboda	interpretacije.Tako lahko reče: "Kadar ti je	C
lahko jaz obrnem v svoj prid.'" Od kod ta "	svoboda"	interpretacije tega, kar se mi primeri, če pa	C
kar se dogaja, tega, kar se mu primeri. Ta	svoboda	izvira iz njegove zmožnosti, da se situira kot	C
zastavljanje življenja tisto, s čimer se potrdi	svoboda"	, je zato gospodar tisti, ki se v nasprotju	C
blodnjo, zablodo, "ein leerer Wahn", pravi Kant,	svoboda	pa v utvaro, himerični pojem. Ne moremo sicer	C
vrsta kavzalnosti živih bitij, kolikor so umna,	svoboda	pa je tista lastnost te kavzalnosti, ki lahko	C
kjer nastopa kot svobodni vzrok oziroma kjer je	svoboda	poseben tip vzročnosti. Schopenhauer je bil	C
razmerju z vzrokom, pač pa ga ravno afirmira. Kajti	svoboda	kot vzrok je po Kantu tisto, kar uhaja naravnemu	C
naravnemu zakonu. Vzrok se prezentira kot	svoboda,	ker izvrta luknjo v naravni zakon. Prav s tem	C
oziroma rousseaujevski aksiom, po katerem je	svoboda	spoštovanje zakonov, ki si jih sami dajemo,	C
Lacanovih kritikov zato, ker pokaže, da subjektova	svoboda,	svoboda želenja ni samo v uklonitvi usodi, pač	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani