surovo (39-138)

mar se ti je tako mudilo, da si jo požrl kar	surovo?	« in mu je ogorčeno eno prisolil, da ni bila	A
židovske občine, ki se preživljajo samo s kruhom,	surovo	čebelo in vodo; med temi ljudmi da se je doslej	A
raku, nego čebula. . / . / stran 293 . /	Surovo	čebulo da priporoča pariški specialist za raka	A
pariški specialist za raka doktor Lakovski in ne	surovo	čebelo, to da je mogel navzlic tiskovni pomoti	A
zanikrnega narečja: Perrrmejduš!« »Perrrmejduš« je	surovo	in vsaka surovost je greh.A surova ni vsebina	A
čudno življenje. Mladina zapravlja kar se da in	surovo	se vede.Le malo jih je, ki so pametni.	A
maslena rogljička, jetrna pasteta, v škatlici	surovo	maslo, poseben kozarček z medom, štiri hruške	A
srce boli, kakor boli tudi travico, če jo kdo	surovo	tepta!« Stekli so na rovte.	A
naše koče res naša last. Gospodar Jurij jo je	surovo	zapodil in ji oponesel, češ da ti beračoni hočejo	A
sesti na hrastov hlod, pred katerim je stal	surovo	obtesan ploh ‒ miza.Nato je sam ukresal ogenj	A
obrvi tako namršil, da bi bil divjal in vsakega	surovo	razžalil, kdor bi mu ta večer ugovarjal.	A
težke mize so sloneli kaznjenci. Nerodno in	surovo	so bili zleknjeni ob mizi, z glavami oprtimi	A
kako se mi priliva moč.« »Ne blebetaj!« jo je	surovo	prekinil Miloš. »Rajši povej, zakaj ni nobene	A
lahko prej še posneli in si iz smetane zgnetli	surovo	maslo. Kako cenjeno je dobro domače maslo!	A
izginjale nekje v temi, potem pa je s pogledom ujel	surovo	obsekano, mračno skalovje, ki se je tu in tam	A
Prirobantil je bil tudi nemški učitelj, ki je najprej	surovo	nahrulil svoje učence, še bolj pa njihovo nedolžno	A
V.	Surovo	stresanje in nestrpno rentančenje je zjutraj	A
v že pripravljeni prazni oddelek, pri tem pa	surovo	odganjata radovedneže.Lovrek komaj odtrga svoj	A
osvetljeni s ščemečim sijem karbidovke, vidi pri	surovo	izdelani mizi pišočega častnika, obrnjenega	A
nasprotnika ga zgrabita vsak za eno roko in ga	surovo	potegneta s tal.Ulrikov obraz je smrtnobled	A
in njegov obraz, osoren in trd, je razodeval	surovo	zlobo. ”Daj, boj se zdaj, sluti, trepeči	A
cesti prihajajo čudni ljudjé. Obrazi temni,	surovo	klesani, oglodani od znoja; roke žuljave in	A
bil takrat sunil kdo v sobo nazaj, objel me s	surovo	potno roko, bila bi pač ostala ...Zunaj je bila	A
imela že košate brke, oči so gledale predrzno in	surovo,	surov in nečist je bil nasmeh na ustnicah in	A
starih ljubavnih zgodb in viteških prigod; obrazi	surovo	izklesani, s širokimi, ploščatimi lici in debelimi	A
bil nekoliko podoben Bergarici; očí so buljile	surovo	in smejal se je s posebno zoprnim glasom. Kdor	A
obraz je bil zabuhel, rdeč, mokre očí so gledale	surovo	in spolzko. ”Nocoj ne, ne nocoj!“ je prosila	A
nihče ni prašal po njeni ljubezni, jemali smo	surovo	in osorno in sram nas je bilo njene ljubezni	A
čisto blizu, prišlo je k njej in jo je pehnilo	surovo.	Opravila se je hitro in je odprla duri.	A
zavedala sama, kako je šlo počasi navzdol, v golo,	surovo	beraštvo, ali poznalo se je na obrazu in na	A
naočnike dalj časa ... Prišlo je bilo v izbo čisto	surovo,	golo, ostudno beraštvo in je sedlo za mizo,	A
zunanjost: debela glava s širokim, nad očmí	surovo	vzbočenim čelom, ustnice debele, brada ozka	A
bitje, ki ga je ljubil z vso dušo. Težko in	surovo	mu je leglo zopet breme na ramena in ustnice	A
Pridi kmalu.“ On jo je pogledal	surovo.	”Pojdi torej z nama.“	A
dodeli mir, ti pa ga dodeli drugim!“ Skoro	surovo	se je zasmejal Polikarp. ”Ta bi bila lepa	A
ob stenah dolge, rdeče pobarvane klopi; mize	surovo	rezane in še vlažne in umazane od razlite pijače	A
neopravičeno in da je govoril tako krivično in	surovo,	kakor dotlej nikoli v svojem življenju.Nikolaj	A
Zloben, zaničljiv krohot ... izdajsko šepetanje ...	surovo,	brezčutno žuganje in zasmehovanje ...Nisem si	A
pišeš ”za nas“. Kajti, brate, ”za nas“ se piše	surovo;	krošnjari z neverjetnostimi, - toda bodi surov	A
se mi nohtovi v prsi, stiskali so mi grlo s	surovo	silo, z vso močjo so objele železne roke vse	A
zavrisnil in skočil proti oknu, šepavec ga je	surovo	potegnil za rokav nazaj ter ga posadil na stol	A
polne mlade rame, na prsi... butil jo ob tla. S	surovo	roko je zgrabil za ključavnico, duri so se stresle	A
upornost; za trenotek se mu je hotelo, da bi zinil	surovo	besedo, da bi jo zalučil prešerno v ta mirni	A
četudi jih je bil izpregovoril advokat s tako	surovo	določnostjo.Na skrbi mu je bila važna stvar	A
življenja pri meni,“ je dostavil hitro, nekako	surovo,	in od sramu so se mu orosile oči.Sram ga je	A
so bili ti obrazi vdani, zamolkli, od skrbi	surovo	razbrazdani; to je bila vdanost jetnika, obsojenega	A
privadi: napravi srce veselo, razposajeno in	surovo,	ali dobe se tudi ljudje, ki prineso iz tega	A
in upal. In boljše je, da se je izvršilo tako	surovo,	jasno; nobenega dvoma ni, nič kesanja.- Bog	A
sem ti ga bil jaz pripravil!“ Prijel jo je bil	surovo	s svojo mrzlo roko, in ona se je tresla, vsa	A
boš šiban.« Uskoki padejo na mladeniča in ga	surovo	zvežejo. Ko ugrabijo se Špeharjevega, ju brcnejo	A
moja kri ... « Kordun ga ne posluša, izvija se mu	surovo	iz objema, skuša mu zabiti v čelo sekalo.Vid	A
čudni človek, vinski in prašičji prekupec v	surovo	ometani hiši nekje ob hrvaški meji, trd z ženo	A
majhna, tiha, trepetajoča. »S kom?« je vprašal	surovo,	da mu je glas preskočil v hripavo višino in	A
kakor da mu je nekdo nevidni neskončno bolj	surovo	kakor grof udaril v lice in da je rekel nekdo	A
životna. Če bi le takó bridko prosta ne bilà, tako	surovo	odkritosrčna in nedostojno robata v besedi in	A
slika: štirje trpki, topi, mišičasti možje s	surovo	hladnimi lici, vsak z nabreklim mehom ob sebi	A
sram ni in se sama sebe ne slišiš, kar poveš,	surovo	in robato.Nuj!	A
kakor moremo dostojno in ne, kakor so sami	surovo	rekli, kar zopet lahko s prisego potrdijo Andrej	A
zaigralo mlademu ob ustnicah. Oko mu je zagorelo	surovo	sovražno. »Gospod stric,« je rekel.	A
Obrnil se je proti Bandelu in pokazal z znano	surovo	kretnjo: »Mi se grofa Thurna takole bojimo.	A
ujel pod pazduho in začel vabiti vsiljivo in	surovo	po domače: »Vaša milost!Tegà pa ne!	A
dejanske prebitke.« »Dokaži!« je vzkliknil tedaj	surovo	Nikolaj Strassoldo. »Dokažem, če želijo gospodje	A
počenjali nerodnosti in se vedli ošabno in	surovo.	« »Še slišim, da so v Dornbergu pregnali gospodo	A
si je položil oblanje, pokril se je z odejo,	surovo	izdelana krsta pa je bila nekakšna postelja	A
branila se ni slabo. A pri koncu je bila mehka kot	surovo	maslo!Kaj hočeš, je pač taka, ki se za denar	A
Očetje teh jezdecev! Zatorej sem čula, da jedo še	surovo	meso, če so ga nekaj časa imeli pod sedlom.	A
seboj nekaj prav slabih navad. Če so pa jedli	surovo	meso, o tem mi naš Joannes Ludovicus ničesar	A
česar bi se smelo sklepati, da jedo gotovo tudi	surovo	meso.Taka je bila tožna smrt gospoda vicedoma	A
je služil v granici, mi je pravil, da žró še	surovo	meso, Bog pomagaj!« »Tudi jaz sem čula	A
prečudno pisano torbo in potegnila iz nje na	surovo	udelan dihurjev meh.Na spodnjem koncu je še	A
oblikovala v steno, dokler ni stal pred njo na	surovo	zgneten, trebušast lonec.Srna in Veverka sta	A
Pogosto ga je na vino povabil, in za vino,	surovo	ali žgano vino, bi bil Blaž dušo dal, nikar	A
Na hlevnih durih pa je bila s črnim ogljem	surovo	narisana človeška roka, tako da ni nihče dvomil	A
zapovedujé. Pisar je sedel na okoren stol k majhni,	surovo	otesani mizi. Sobica je bila v istini neprostorna	A
tu pri njih spi ‒ zakolne Neža prav po svoje	surovo	in išče lestve tako hlastno, da se ji spesne	A
nezvestobo! . / . / stran 147 . / In kako	surovo	se je rotil nad Lovretom proti njej; kake priimke	A
ali kuhati dal. Od kraja so mislili, da tudi	surovo	meso jé kakor sivi volk. Ali Solarica je povedala	A
očetje pak in naše matere so nosili in nosili	surovo	prtenino domače preje in domačega kroja: temveč	A
ne bodeš branil vzeti mi ga, kaj?« Oba se	surovo	zasmejeta. »Bodeš videl, ženska je res lepa	A
k plemenitašem. Tukaj so njegovi tovariši	surovo	gospodarili.Po dva in dva sta se ustopila k	A
Le ta nesrečni vrat!« »	Surovo	jajce izpijte!« svetuje Koren. »Izpil sem že	A
stala pod dvema košatima drevesoma in nekoliko	surovo	tesanih klopi okrog nje; a žive duše ni bilo	A
vzel z biféja, ki je bil napravljen na veliki,	surovo	tesani deski. Kakih petdeset korakov v stran	A
oberoč ujeti, da ni položil vsega telesa na	surovo	obtesane, z bršljanom preprežene deske, kar	A
imeli na sebi, bilo je mnogo bolj debelo in	surovo	nego ono, katero so bili pridelovali doma pred	A
videti nekoliko novih popravil, toda vse le tako	surovo,	slabo tesano ali na debelo ometano, da mora	A
vrtu, drugi pa so se stiskali in vpili okoli	surovo	obtesanih sedežev in miz pod senčnatim brstovcem	A
sramu odločil Matevž. »I, seveda,« se mu je	surovo	nasmehnila Marijanica in mu segla v roko. Matevž	A
prosil, zahtevam, če ne ... !« sem ji zapretil	surovo,	da se je stresla.Od užaljenosti je jokala in	A
tebe jemal!« jo je ošvrknil, vendar ne tako	surovo,	kot je imel sicer navado. Katrin nasvet mu je	A
Vse prošnje so bile zaman.	Surovo	jim je oponašal nehvaležnost, jim očital obrekovanje	A
tiha in utrujena. »Odpočij si!« je večkrat	surovo	in oblastno revsnil, da je za hip pozabila na	A
Vernier, Julieta, Dela in jaz, dan na dan mleko,	surovo	maslo in domač kruh, tudi jaz ne dobim drugega	A
gora in dolina, če se ne čuje zdaj ter zdaj	surovo	kričanje! Padala nebeška mana Izraelcem je	A
hoditi sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti	surovo	meso in piti gorko kri.Srce mu ni poznalo ne	A
sebi smilil. Kmet Zadnjikar je izustil pijan	surovo	šalo, če bi grofa zaklali, da bi bilo kolin	A
Gospodinja je postopala z njo brez vzroka	surovo,	ali vse je trpela voljno.Enkrat mi je rekla	A
Lokar bridko obžaloval, da je ravnal z njo tako	surovo	in po nečloveško.Trdi mož se je več potov milo	A
Zdajci stoji za njo, pa jo zagrabi krog pasu,	surovo	jo zagrabi za obilno joškovje in pritisne k	A
ustrelite. Kamor sem prišel, sem prosjačil za	surovo	maslo.«Karabinjer je govoril in se držal za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 39 139 239 339 439 539 639 739 839 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani