Žena je šla jokat k Jurjevim, prosila na mile pretege, češ vedno smo bili prijatelji in vsi prepričani, da je tisti jezik zemlje tik pred vrati naše koče res naša last. Gospodar Jurij jo je surovo zapodil in ji oponesel, češ da ti beračoni hočejo kar celo njivo. Žena je solzna odšla, Jurij je pa zares tožil pri sodniji.