In malo drugačni so bili res ti ljudje kakor oni, ki so bili še včeraj na Markovem domu. Tudi ti so besede malo drugače zavijali, opravljeni so bili vsi v domačo prteno, deloma sukneno obleko, in platno, katero so imeli na sebi, bilo je mnogo bolj debelo in surovo nego ono, katero so bili pridelovali doma pred ‒ sto leti, tako je mislil Marko; kajti najmanj sto let je moralo miniti, odkar je bil on šel od tod. Tudi jed je bila druga; tu so imeli ovsenjak, katerega pred sto leti, ko Marko še ni bil šel na božjo pot na Skaručno, niso nič kaj čislali ali hvalili na Znojilah.