Zasopel je trikrat globoko, da umiri srce, ki mu je skoro na glas bílo, ter šel z naglimi koraki proti logu. Debela kamnita miza je stala pod dvema košatima drevesoma in nekoliko surovo tesanih klopi okrog nje; a žive duše ni bilo blizu. »Ni je še!« šepetal je Hrast ter sedel na klop tako, da je zrl na jasno obsevano stezo proti gradu.