nova beseda iz Slovenije
glas nastopa kot "del označevalne verige, ki je | subjekt | kot 'jaz' ne more vzeti nase in je zato subjektivno | C |
In tako kot elementarno izkustvo uči, da se " | subjekt | ne more poslušati, ne da bi se razcepil", tudi | C |
kategoričnega imperativa opredeli kot objekt: " | Subjekt | kategoričnega imperativa v meni je objekt, ki | C |
različica Berkeleyjevega imaterializma: kot namreč | subjekt | Berkeleyjevega univerzuma ve, da obstaja samo | C |
zakonitost: Bog nastopi kot sujet supposé savoir, | subjekt, | ki se zanj predpostavlja, da ve, prav kolikor | C |
ljubeči, je tisti, ki mu nekaj manjka, torej | subjekt | manka, želeči, in ki obenem ne ve, kaj je tisto | C |
sam spremeni v ljubečega, sam postane želeči, | subjekt | manka.S tem, ko dá svoj lastni manko, dá tisto | C |
lacanovski perspektivi postane ljubeča, torej | subjekt | manka, želeča.Kar namreč po Lacanu karakterizira | C |
prav na vse, samo sami nase ne. Takole toži | subjekt | Malebranchevih Krščanskih in metafizičnih meditacij | C |
duše - je ne suis que ténebres a moi-meme, toži | subjekt | Malebranchevih Meditacij. Malebranche potemtakem | C |
opazna stilizacija. Ta je potrebna zato, da se | subjekt | lahko vključi s svojo izpovedjo v drugače neosebno | C |
zgodbeno strukturo in iz nje izrinja junaka kot | subjekt. | Rudolfove drame brez ljudske pesmi ni mogoče | C |
2001: 36.) Človek ni bil več središče sveta, | subjekt | se je preobrazil v objekt, ki ga določa zunanji | C |
izpušča dele besedila in jih na novo sestavlja. | Subjekt | ni tretja oseba, ampak prva, in zgodba je hkrati | C |
vidnejša v stilih, ki kakor koli poudarjajo | subjekt | in njegovo kompleksnost v duhovnem in družbenem | C |
(Str. 324.) | Subjekt | v Fugi v križu je torej socialno in duhovno | C |
Če sem pri raziskavi društev v Kamniku kot | subjekt | družbenega dogajanja čutila slovenstvo, torej | C |
ustvarjanje variant. V izdelavo besedila vstopi drug | subjekt | - izvajalec / izvrševalec.Učinek njegove dejavnosti | C |
Shema 2 S - | subjekt | informacije (ustvarjalec ali interpret / izvajalec | C |
film, magnetofonski trak) V primeru 1 je | subjekt | informacije interpret folklornega dela.Ta je | C |
lahko govorimo o duhu legende, pravljice itn. | Subjekt | tega postopka je pri Jollésu jezik.Oblike se | C |
semena, mora človek iz kaosa ustvarjati kozmos. | Subjekt | komuniciranja s svetom in kategoriziranja v | C |
performance. S tega vidika žanri niso pojavi, ampak | subjekt | analize.Niso formalne, ampak kulturne kognitivne | C |
celota. Aktualna funkcija žanra izpolnjevanja je | subjekt | opazovanja in interpretacije.Aktualna družbena | C |
približujejo. Toda idealni tipi ne morejo biti | subjekt | za ohranitev vere in ne morejo imeti kulturnega | C |
prepričan, da mora imeti vsaka zgodovina določen | subjekt. | Dogodke kot tudi celotno zgodovino vidi kot | C |
spremembe pa po njegovem mnenju predpostavljajo | subjekt, | trajno bistvo ali substanco. Glede na to je | C |
prepričan, da morajo, prvič, dogodki in zgodbe imeti | subjekt, | ki je del obeh.In drugič, morajo tudi zgodovinski | C |
zgodovinski stavki, pripovedi in poročila imeti isti | subjekt, | katerega spremembe so zabeležene v njih.Zato | C |
enkrat vidimo, ali se nam vsaj tako zdi, da je | subjekt | bolj, drugič manj podoben neki substanci.Zgodovina | C |
Zgodovina Cesarja ima tako svoj jasen in lasten | subjekt, | prav tako tudi zgodovina Rima, vendar pa ima | C |
Rima, vendar pa ima zgodovina rimske svobode | subjekt, | ki ga ne more vsakdo takoj prepoznati kot bistvenega | C |
zgodovinsko življenje, in ker substanco kot | subjekt | razume kot »totalnost zavesti«, kot »življenje | C |
skozi transcendentalni videz enosti razbere » | subjekt | kot mnoštvo«.Lahko bi torej rekli, da zreli | C |
ki je tudi žrtev vsega tega obrata, ker je | subjekt | sedaj lingvistična umetnina kot vse ostalo. | C |
teoretični premik, premik od Freuda do Lacana, kjer | subjekt | in nezavedno postaneta lingvistični umetnini | C |
da se je treba osredotočiti tako na glas, tj. | subjekt, | kot tudi na orodje, tj. govorico/retoriko historične | C |
ki se nanaša na dogodke po padcu Troje. Tudi | subjekt | v začetnem stavku je izgubljen in ime Epeus | C |
kartezijanske paradigme, po kateri je človek edini | subjekt, | tako da vse drugo spada med objekte njegovega | C |
človeka. Človeka kot človeka, ne samo človeka kot | subjekt. | Zato je bilo v humanističnih vedah nujno razločiti | C |
krožno gibanje članov, ki so osnovni vir in | subjekt | znanja. Formalna izobrazba nam daje predvsem | C |
konkretna delovna naloga, ki jo za to usposobljen | subjekt | opravlja na določenem delovnem mestu zaradi | C |
konkretna delovna naloga, ki jo za to usposobljen | subjekt | opravlja na določenem delovnem mestu zaradi | C |
popolni lektón, če vsebuje poleg glagola tudi | subjekt | dejanja.Popolni lektón je torej vsaka atributivna | C |
ki jih potroši: "Isto je, če rečemo, da je | subjekt | proizveden kot nek ostanek ob želečih strojih | C |
stacionarnih stanj, prek katerih se pomika nek | subjekt. | " V deliriju predsednika Schreberja so ta stanja | C |
zabeleženje in se razvrščajo okoli želečih strojev. | Subjekt | proizveden kot ostanek strojev, kot privesek | C |
prehajanju stanj. V tem smislu velja, da se | subjekt | "razprostira na obrobju kroga, čigar središče | C |
smereh. V tem smislu lahko rečemo, da je edini | subjekt | in objekt molekularne ravni sama želja na telesu | C |
nenehno komunicirata med seboj, pri čemer en | subjekt | poseduje oba spola tako, da sta ločena s pregrado | C |
zveza: 'in eno in drugo in ...'. Shizofrenik je | subjekt | nepoenotenih singularnih intenzivnosti, ki svojo | C |
telesu brez organov." Na drugi strani pa je | subjekt | ojdipskega trikotnika vselej nek jaz, ki prek | C |
nasprotju s tem znanost in etika: če je človek - | subjekt | mrtev, še ni rečeno, da je vrednotenje njegovega | C |
Vito Acconci in "koherentni" moški umetniški | subjekt | 4. | C |
Schneemannova se projicira kot v celoti utelešen | subjekt, | ki je v razmerju do občinstva ("drugih") tudi | C |
objekt. V scenariju Carolee Schneemann ženski | subjekt | ni preprosto "slika", marveč globoko konstituirana | C |
Sem objekt? Sem | subjekt? | Kusamova je vse od 60. let uprizarjala ti vprašanji | C |
normativnega subjekta (heteroseksualni beli moški | subjekt | iz zgornjega srednjega razreda, ki je skladen | C |
in umetnostne zgodovine ter na novo zasnujejo | subjekt, | jim s svojim glediščem neizogibno postavljam | C |
ta premik: ti projekti vztrajno opredeljujejo | subjekt | kot intersubjektiven (odvisen od drugega), in | C |
ne kot popolnega znotraj sebe (kartezijanski | subjekt, | ki je usrediščen in po zaslugi kognicije v celoti | C |
produkciji, to pa natanko zato, ker prinaša | subjekt, | utelešen z vsemi svojimi posebnostmi - rasnimi | C |
na začetku 70. let - modernistični umetniški | subjekt | (pretežno zastrt z retoriko "nezainteresiranosti | C |
v delo umetnikovo telo kot partikulariziran | subjekt, | revidira, kot leta 1975 trdi Ira Licht, "razmerje | C |
se obširno ukvarjam s tem, kako se je ženski | subjekt, | ki razkaže svoje telo / jaz, vselej prisiljen | C |
pri tem sočasno uprizarja svoje telo / jaz kot | subjekt. | Sočasno - in to je običajno prezrta razsežnost | C |
tehnologijami reprezentacije, da bi prikazala | subjekt, | ki je sočasno partikulariziran (Latina, lezbijka | C |
poststrukturalistični teoriji - se postmoderni "kiborški" | subjekt, | sicer zelo priljubljen pri večjem delu tehnoteorije | C |
njihove dozdevne ideološke učinke na gledalski | subjekt, | ki so ga skoraj v celoti zaznavali kot funkcijo | C |
Fenomenološko doživeta razsežnost telesnega ( | subjekt | kot želeče in intersubjektivno artikulirano | C |
vizualnosti, temveč tudi v strukture, skozi katere | subjekt | prek neizogibno erotizirane interpretacijske | C |
učinki, ki imajo potencialno radikalne učinke na | subjekt, | udeležen v umetniško produkcijo in recepcijo | C |
vselej je že na mestu), na kateri telo postane " | subjekt" | . (94) Živi performans pravzaprav doseže, da | C |
objekt" v svetu potrjuje "prisotnost" subjekta; | subjekt | podeli telesu njegov pomen "človeškega"), pa | C |
prevladoval v Evropi in ZDA. Kartezijanski | subjekt | je imel znotraj zahodne misli dolgo zgodovino | C |
desna gibanja postavljala pod vprašaj normativni | subjekt, | razdre nasprotje, ki je vplivalo na kartezijansko | C |
kulturnem diskurzu v ZDA (kjer je, kot sem omenila, | subjekt | uprizorjen prek raztelešenega - četudi psihično | C |
prepletanje" gledajočega telesa v vidno telo: smo | subjekt | in objekt hkrati, naše "meso" se staplja z mesom | C |
konceptualne vključitve). Telo / jaz je sočasno | subjekt | in objekt; v izkušnji dialoga (ali, kot v našem | C |
odgovor drugega. To, kar me konstituira kot | subjekt, | je moje vprašanje.(...) V govorici se identificiram | C |
subjektova želja [se] vzpostavi skoz to, da | subjekt | vidi, kako se pred njim odigrava celotna veriga | C |
eksistencialistična trditev iz Biti in niča, da se | subjekt | lahko projicira v transcendenco (pour-soi), | C |
drugačnih aplikacij za ženske subjekte: Vsak | subjekt | se skozi projekte vzpostavlja kot transcendenca | C |
dejstvenost; takšen padec je moralna napaka, če | subjekt | sam privoli vanj; če mu je vsiljen, se kaže | C |
struktura je nujna za ohranjanje ideje, po kateri je | subjekt | kot jaz (moška posebna pravica) koherenten in | C |
Irigarayeve - razkrivajo dejstvo, da je (moški) | subjekt | (Mendietin interpret) natanko zaradi te projekcije | C |
prvi svetovni vojni: navsezadnje je bil moški | subjekt | (kot je pokazala de Beauvoirjeva) edini, ki | C |
naraščajočega spoznanja, da (implicitno moški) | subjekt | ni izpolnjen-v-sebi, marveč se v resnici artikulira | C |
drugi svetovni vojni. Tako je bil (moški) | subjekt | v 50. in 60. letih, ko je ta premik veliko bolj | C |
in tudi za Merleau-Pontyja (implicitno moški) | subjekt | skuša doseči koherenco v očeh drugega, toda | C |
drugega, toda s tem premikom, protislovno, prikaže | subjekt | kot sebe: ali z Merleau-Pontyjevimi besedami | C |
Lacanov model zrcalnega stadija - v katerem se | subjekt | "spoji" v razmerju do neprepoznane podobe lastne | C |
ali jaz-kot-drugi) je tista, skozi katero se | subjekt | skuša spoznati, vendar mu to spodleti, ker je | C |
..) v neki zunanjosti"), in skozi katero se | subjekt | skuša spojiti, toda to lahko doseže le za ceno | C |
druge "druge". Čeprav se v drugega usmerjeni | subjekt | in narcistični (po definiciji vase usmerjeni | C |
in narcistični (po definiciji vase usmerjeni) | subjekt | utegneta zdeti nasprotna, gre v resnici za dva | C |
nalog, je bilo ključno javno utelesiti ženski | subjekt, | da bi lahko politizirale njegove osebne izkušnje | C |
geopolitični premiki postavljali pred normativni moški | subjekt) | ?Različni subjekti so zavzeli različne odnose | C |
v body artu, neizogibno in protislovno obrne | subjekt | od znotraj navzven.Za razumevanje spremenljivosti | C |
individualnega k družbenemu; sodobni ameriški | subjekt | (ki je implicitno bel) označi tako, da ga negativno | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |