nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rožni venec, poved v sobesedilu:
Marko, plavolas, suh in slok Dolenjec, je bil pokleknil na stol ob odprtem oknu. Gledal je na vrt, na svetle, vesele jase, ki so se pod črnimi lipami igrale s sencami; na nebo, ki so ga bile zvezde vsega obžarile z bleščečo belino; na visoki temni obroč kraj obzorja in še dalje, daleč na ono stran.
Janez, sinjeok, kodrolas Gorenjec, je klečal na tleh; stol si je bil primeknil tik mize, glavo in hrbet je klonil globoko, pod rokami je skrival Jurčičevega ”Desetega brata“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani