nova beseda iz Slovenije
dasiravno je z veseljem sprevidela, da se je mladi | sosed | po svoji bolezni nekako spremenil, kakor ji | A |
bova, naj bo, kakor hoče. Potem ostanem vaš | sosed | in Kvas bo prišel menda kdaj sem.Zdaj vem, da | A |
teboj.« »Mene vprašajte!« dostavi širokopleč | sosed, | mali Škene, »jaz vem, jaz, kakov je Sova.Ves | A |
župan. »To je hudičev sin,« menil je drugi | sosed, | »dvanajst nas je in razpodil je nas.« »Zakaj | A |
bile že minile. »Veste kaj, stričev!« reče | sosed | Golobek Jurcu, nažigaje trščico, da bi zapalil | A |
se ne bila poznala,« reče prej omenjeni mladi | sosed | in vse se smeje. »Ne, plentaj vas!« govori Golobek | A |
pred. Postal je bil ves drug človek, dober | sosed, | revnim podpora in vsem možem zgled.Nadloga ga | A |
zavoljo preobilega odteka krvi polotila; le stari | sosed | Črtek je na svoje polšje, lisičje in druge masti | A |
povedal. »Kakšna je bila?« vpraša ga stari | sosed. | »Le počakajte, vso pravljico bom vam povedal | A |
kolikor je na tebi ali pri tebi, ljubi moj | sosed! | « Peter mu da denar, cigan ga spravi. | A |
da bi bil zasledil roparje, to ti pove vsak | sosed, | vsak hlapec.Jaz sem delal, kar je bilo v moji | A |
ječanje je bila molitev. »Dan bo napočil, | sosed! | Že se sveti za vrhom,« govori mož na straži za | A |
prinese smrt, Bog mi grehe odpusti! Smrt!« »I, | sosed, | tako gotovo še ni, jaz pa še zmerom upam, da | A |
nam pridejo pomagat. Zato nikar ne obupajmo, | sosed! | Nikomur mi nimaš tako govoriti; do zadnjega se | A |
tako dolgo sem namenjen braniti se, zastopi me, | sosed, | « pravi prvi. »O, ne boj se! | A |
nebom ali pa ležé zvezani v šotorih. Nihče, | sosed, | nam ne more pomagati; preden bo drevi, tudi | A |
drugače ostanem tu,« reče on smeje se. Bil je | sosed | in najboljši znanec tu v hiši, smel je tako | A |
Pa ni mi bilo le zavoljo vina. | Sosed | je imel tudi lepo hčer moje starosti. Reza je | A |
In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev | sosed. | Nekdaj je bila Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse | A |
je, da bi skozi šibe dirjal,« pritakne star | sosed, | kateri je mimo gredé pri Smrekarici postal, | A |
ne bi jokal, ko jo bo videl odhajati. Star | sosed, | ki je šel mimo hiše, zamrmra: »Pa kako se zdaj | A |
doživel; najbolj pa me je vpraševal žalostni | sosed | Zupančič, ki je dva sina izgubil tam, moja pajdaša | A |
cesti kakor švedra.« Tako je govoril drugi | sosed, | ki so ga klicali za Silvestra. »Koga si pa s | A |
malopridni so tisti ljudje,« prestriže jim besedo | sosed | Dlek, ki je prišedši slišal, da se možje menijo | A |
vinogradi ‒ ubitega. »Lejti si groze,« dejal je | sosed | Dlek, »nerad sem vselej videl in jih še zdaj | A |
možje,« dostavi tiho in skrivnostno četrti | sosed. | »Imenuj ga in za dva poliča bi stavil, da mi | A |
»Nevarne? Zakaj nevarne?« oglasi se levi | sosed | duhovnikov, notar Koprivec. »Jaz tega tudi ne | A |
doktor Hrast, ki je bil do zdaj vselej njen | sosed | pri tej mizi po čitalničnih besedah, presedel | A |
/ Guvernanta je sedela poleg Medena, drugi | sosed | ji je bil pa sodnijski adjunkt.Oba sta se trudila | A |
hotel v poštev jemati, da ima Meden kot bližnji | sosed | in star znanec posebne svoboščine. Čas je potekal | A |
so v Straži večinoma praznovali ‒ oglasi se | sosed | Goropečnik pri Molkovih.Denarjev je potreboval | A |
je pa, da so vrata v kamro odprta in da sedi | sosed | Goropečnik v prvi sobi; zaprl je naglo duri | A |
Molek?« »Hu-hu-hu!« ječal in tulil je stari. | Sosed | je osupel zrl na obleko, po tleh raztreseno | A |
meni je prav tako varno kakor tam!« menil je | sosed. | »Da bi te strela!« zarohnel je Molek srdito | A |
važnem za grobeljsko družbo; vedno je bil kakov | sosed | vmes z vprašanji in opomnjami. Sedaj | A |
delal ž njimi pred seboj umeten obok. Njegov | sosed | pri mizi in do sedaj soigralec, advokat dr. | A |
gori pri podružnici sv. Miklavža. Maček je naš | sosed | in gotovo je malo dni v letu, da bi na sprehodu | A |
nihče njiju ni izpregovoril in, če je kateri | sosed | ali znanec omenil o njem, dejal je Mohorič: | A |
skrbnim varstvom. A nekoliko dni pozneje mu je | sosed | Kolar zasadil eno.Kakova je bila v svoji izvirnosti | A |
Nesreča, to je nesreča!« zmajeval je z glavo | sosed | Češek. »Umrl bodeš, Planjavec ‒ umrl ‒ tega | A |
pa nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli | sosed | s to besedo. »Katere pa hočete?« vprašal je | A |
gori pri podružnici sv. Miklavža. Maček je naš | sosed | in gotovo je malo dni v letu, da bi na sprehodu | A |
Dobra zamena za nas? Bog vaš živi ‒ gospod | sosed! | « Tako rekši, poda prijazno svojo roko baronu | A |
Tako rekši, poda prijazno svojo roko baronu. » | Sosed? | « vzklikne on.»Vi bivate stalno tu blizu?« | A |
stezi mimo, noseč grablje na rami. »Vi tudi, | sosed! | « zavrnila je Znojilka ter potegnila pisan robec | A |
prosili in molili, da ne bo tako,« dejal je | sosed. | »Kako pa je z vašo Rezo?« vpraša Znojilka. | A |
pomočnica za oči!« »Pa res!« deje Znojilka. »I ‒ | sosed, | pa bi še naša dva s seboj vzeli, Petra in Marico | A |
kratek čas nam bo, ako nas pojde več!« V tem je | sosed | odhajal, Peter in Marica pa sta se pogledala | A |
nagnila tudi sobota. V mraku se je bil oglasil | sosed | in povedal, da je njegovi Rezki odleglo in da | A |
in vsak zna tako dobro, koliko krompirja ima | sosed | v svoji kleti, kakor ve za svojega; vsak ve | A |
vam in tistim, ki bodo za vami prišli! Vaš | sosed | Šimon je bolj pameten, ta je posekal, kar je | A |
stari prijatelj, a sedaj tako silno razžaljeni | sosed | Vid izza mize; Kebrček se potisne v stran, le | A |
Jeza, grozna jeza ga tare. Ta | sosed, | ta stari prijatelj, s katerim sta se še redkokdaj | A |
svojega srca. Šimon, ker je čutil, da mu je | sosed | odpustil nepremišljeno besedo, Vid pa, ker je | A |
obrnil se je in odšel v hlev. Bil je to bližnji | sosed | Topolščakov, stanujoč v na pol podrti koči pod | A |
Dovolite, da jo povem. Naš | sosed, | mojega rajnega očeta bratranec, povedal mi je | A |
je poginila za požrtimi iglicami in bucikami. | Sosed | ni držal jezika za zobmi.Zato sem bil potlej | A |
potlej jaz grozovito tepen; ušel sem zdoma in | sosed, | sorodnik moj, vzel me je k sebi.Tam se mi je | A |
bile njih moči po takem. Čim močnejši je močni | sosed, | tem prej uniči slabšega.« »Ali je torej po tem | A |
doline vidi višji in veličastnejši Bogatinov | sosed | Mígavec, gora grdega imena. Kdor je izumil ime | A |
drevja kot svetilnik. »Lovrè, Strojin ti je | sosed! | « »Da!« | A |
da sta še pokrižali materino čelo. Nato sta | sosed | in njegov hlapec rakev zabila, družina je ihtela | A |
in žlahte si se vendar rešil!« mu je namignil | sosed | in pomežiknil, v srcu pa se mu je zganilo mehko | A |
hotel zagovarjati Bogataja Kozomolec. Njegov | sosed | je bil pa tudi v sorodu sta si bila. »Podpisal | A |
popoldne šele so se ljudje nekako zdramili. | Sosed | je hitel pogledat k sosedu in kmalu se je razvedelo | A |
spravil ob hišo in kmetijo. Tako je postal naš | sosed, | o katerem pa ne vemo, ali je žid ali kristjan | A |
kakor koli je mogla in znala. Serajnik, njen | sosed, | je bil odslej tako rekoč desna roka in edina | A |
ramama in huda slutnja mu prešine srce. Šele ko | sosed | Strelec naznani, da je šla Almira z očetom Serajnikom | A |
hotel čakati jaz, zato me vidite tukaj, gospod | sosed, | v neslavnem pokoju!« »Bog vas živi, gospod Mirodols | A |
za žensko lepoto; bodite preverjeni, gospod | sosed, | ne bilo bi jim treba iskati je drugod; nobeden | A |
tehta v roki. »Zakaj ga pa tako tehtate, gospod | sosed? | « oglasi se radovedna gospa Jarinova. »To je | A |
Breda gospe. Gospa ga pokusi, rekoč: »Gospod | sosed, | ta kapljica ni rasla v Mirnem dolu!« »Ne zabavljajte | A |
če Bog da srečo!« »Na vaše zdravje, gospod | sosed, | da bi čez leto in dan v taki lepi složnosti | A |
‒ »Vi ste zadeli, gospod | sosed, | prav kakor cigani!« »𠆭ulce est dissipere in | A |
otroški sreči govoriti s tabo po otroško. Naš | sosed | je imel deklico, malo mlajšo od mene.Ni bila | A |
morda pod vso oblastjo dunajskega cesarja. Moj | sosed, | sv. Šentjanž, dobro ve, da v svoji krčmi nisem | A |
Preden se bo zdanilo jim bo pokradel doma | sosed | vse, kar imajo.Dobro ve tudi za mošnjo denarjev | A |
hite potem vsi skupaj na oglarjev dom. Tatinski | sosed | je bil zlezel ravno skoz okno v hišo. Zdaj se | A |
potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil zaviden | sosed | in - prijatelj. * * | A |
razbije na drobne kosce. Mimo hiše je korakal | sosed | in rekel glasno, da se je čulo v hišo: »Rus | A |
mene! Kamor se je ganila, jo je poklical kak | sosed | ali soseda ali vrstnica ali kak zabavljivec | A |
tvoja volja je moja volja.’ Te besede sliši | sosed | in naznani družbi mojo zadovoljnost.Vsi se vzdignejo | A |
piti pri mrliču, da je to sramotna razvada. | Sosed | Andrej me sliši in pravi: »Gospod, zakaj?Vidite | A |
mož, da malo takih. Obdeluje polje, da noben | sosed | ne tako.« »Poglejte onegavo Jero! | A |
stokrat v malho, ker ima glavo za vse. Ta moj | sosed | n. pr. zna izvrstno kmetovati, kupčevati in | A |
drv, ni mu treba nič okoli prositi in iskati, | sosed | pride kar sam in tudi po dva in po trije in | A |
ljudeh. Če je komu trdo za denar, mu ponudi | sosed | kar sam, in če nima, kaj zato ‒ bo pa posodil | A |
kaj zato ‒ bo pa posodil tretji ali četrti | sosed, | in če bi se pripetilo, da cela vas ne bi zmogla | A |
kadar prime Hudevec desko, da pristopi precej | sosed | in jo prime za drugi konec, drugi vaščani pa | A |
tremi živejši pomenek, že pride tudi bližnji | sosed | in kmalu za njim še dva druga. Kupica gre od | A |
je malo takih.« Kadar pa se zadere jezno kak | sosed, | da so babe vse hudičeve, vrže Peter glavo kvišku | A |
da te, pri moji veri, še poznal več nisem. | Sosed | Tone je bil edini, ki je precej rekel: ‚To je | A |
stiska, potreboval sem petdeset goldinarjev. | Sosed | mi jih ponudi, za obresti si izgovori tri hraste | A |
včasi iz milosti kako kupico Mahaček ali drug | sosed, | bi bil moral pozabiti, kakšno je.Jel sem žalovati | A |
nam kazali jezike in še nekaj drugega. Noben | sosed | mi ni rekel: ‚Zbogom.’Nekateri so delali na | A |
»Vreme se je hvala bogu nekako ustanovilo.« | Sosed | pravi: »Mhm,« pokima z glavo in omolkne. V hišo | A |
in pogleda soseda na desni, da bi kaj zapeli. | Sosed | pomigne z rameni in molči.Drugi svatje se spogleduje | A |
Prišle so k meni tri babe in malo pozneje | sosed. | Vsi štirje so me hudo svarili, mi prerokovali | A |
povedal vse, kaj so govorile zoper Tončko babe in | sosed. | Gospod me poslušajo in pravijo nazadnje prav | A |
razidejo ljudje. Pri vdovi ostane samo mlad | sosed, | vdovec. Dolgo molči sosed, slednjič pravi: | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |