nova beseda iz Slovenije
Andrejec predenj na kolena ter ga objel okoli nog. | Sosed | Luka se je pokrižal in je začel bežati, kakor | A |
poten, premočen in blaten do vratu je stopil | sosed | Luka v krčmo kraj vasi.Samo troje pivcev je | A |
blatnih čevljih sled greha in hudodelstva. | Sosed | Luka ni videl, toda čutil je. ”Krvi iščejo | A |
”Andrejec leži ubit na cesti!“ | Sosed | Luka je prebledel; trepetajoč, s tihim korakom | A |
- Ko je bil izginil | sosed | Luka iz krčme, se je opotekal po cesti kakor | A |
Andrejca so ubili! Luka ga je ubil!“ je pozdravljal | sosed | soseda.Ugibali so, kako ga je ubil, če ga je | A |
in krvavi obraz. ”Zlodej me je bil obsedel, | sosed! | Ko smo sedeli pri Šrangarju, je čepel zlodej | A |
razložil, kakor se spodobi. Ampak če me vpraša | sosed, | pošten človek, zakaj bi mu ne povedal, zakaj | A |
Sonce, - sonce!“ - ”Ali ga vidite, | sosed! | Ali ga vidite? | A |
Ali ga vidite? ... Kakšno je, | sosed? | “ In Krištof je vzdihnil, vzravnal svojo koščeno | A |
Čednik morda slabši, kakor n. pr. tamle njegov | sosed | Hromec, ki dela in se muči ves dan, pri tem | A |
In to je človek - kaj sem torej jaz?« | Sosed | je bil odprl okno. »Franc, ali si že | A |
zmerom bliže prod njemu. Tedaj se spomni nanj | sosed, | stric Šimen, ter ugane koj prav posebno burko | A |
kajžar na klancu se piše za Cesarja in njegov | sosed | celo za Papeža.Gospod, ali bi ne pokusil malo | A |
Kuga razprtije in sovraštva je šla po fari. | Sosed | je postrani gledal soseda, oče sina, sin očeta | A |
glavo. Birič prisojniški pa ni maral, da bi le | sosed | njegov razodeval modrost; razodel jo je tudi | A |
pripravljen je treba biti na vse: ali prihaja | sosed | ali lomasti ropar ali bo skušal gladen volk | A |
pa pod staro hruško sva sedela in sva rekla: | Sosed | ni sosedu prijatelj.Midva nisva taka, kaj? | A |
drugačnih misli, kdo naj zdaj napravi novo.« » | Sosed! | « je dejal nato ženin. »Nak!« je odgovoril | A |
da je bled, bled. Obenem je videla, da mu je | sosed | položil roko pod ramo in so se ljudje razmeknili | A |
je bilo. Sem šel čez njivo, pa me je gledal | sosed; | pa sem rekel: ‘Glej ga, že misli: | A |
čustva: »Josephus de Menezéis, moj volčanski | sosed! | Torej si se odločil, da me boš udaril? | A |
V vratih onstran je zaškrtalo. Neznani | sosed | je rezal v les in rekel: »Izrezal bom ključavnico | A |
ulice svetega Antona, šibki pa Bersa, njegov | sosed, | tudi iz ulice svetega Antona.Zdajci je zahahljalo | A |
poparjeni. Ni se jim ljubilo govoriti, kakor da se | sosed | sramuje soseda.Obhajalo jih je čustvo, da so | A |
Valentin ni odgovoril. | Sosed | je pričal zanj. »Oboje, gospod.« | A |
ogrizli volkovi. Težko bo še kaj z njim,« pove | sosed. | »Hvala Bogu,« vzdihne tiho županja. | A |
Bi sodil, bi!« je pritrdil Zorutu dobrodušen | sosed. | Mesar se je razburil: »Nekdo se je oglasil, | A |
prejšnjem življenju zagotovo človek...« si je prikimal | sosed | Brane.»Toliko človeških lastnosti ima še v sebi | A |
me, da sta se dobro naspala. Kaj pa dela moj | sosed | Krvavec?In moja sestrična Ojstrica?« | A |
povedal blejski župnik Razboršek, moj bližnji | sosed. | »No, ja, ga bomo vsaj od blizu videli | A |
krohot, da se nam je zdelo, da nas je še bližnji | sosed | Triglav začudeno gledal. »Kaj pa zdaj | A |
pobil okna. Vem, da mi tega ni storil drug nego | sosed | Emilij.Že nekaj časa mi nagaja, kjer more. | A |
naše snežnike in katere je že nekoliko deležen | sosed | Ratitovec.Obdaja ga samo ponižna lepota skromne | A |
smeš vpiti nad tovarišem, ki ti sedi vis-a-vis. | Sosed, | sprejemši to naročilo, ga je povedal zopet svojemu | A |
z velikim navdušenjem h Galetu, ki mu je bil | sosed | pri obedu. »Dobro de očem, ko se nam veličanstvo | A |
dokaz se je končno skliceval na tale stavek: | Sosed | ne bodi jezen, da sem jeseni tvoj jesen posekal | A |
ga pekli. Šele proti jutru so jih pregnali | sosed | je.Celo mesto govori o tem.« | A |
kakor želite, ekscelenca!« »Vidim, da ste mehak | sosed | in da je z vami lahko izhajati! Ali zdaj je | A |
»Kdo je? Moj Bog, nadležen | sosed, | ki se nam vsiljuje v hišo.Pri kneginji je časih | A |
»Magnat grof Erdody! Gospod Lesovéj, naš | sosed! | « Lahno je nagnil glavo magnat grof Erdody, a | A |
Prav čiste resnice mu nisem povedal. | Sosed | Debelak je imel hčer čednega življenja in čednega | A |
odsotnosti nadzoroval visoško gospodarstvo. Ta | sosed | je bil Jakob Debelak, jako spoštovan mož in | A |
pošten in pravičen. Z veliko prijaznostjo je | sosed | Jakob prevzel posle, za katere sem ga prosil | A |
vem, koliko tednov pozneje je bilo, ko se je | sosed | Debelak na poti iz Loke ustavil pred mojo vežo | A |
postopala družina. Tisto popoldne, ko se je | sosed | vračal iz mesta, sem torej sedel brez dela na | A |
trenutkov sva se gledala in takoj sem opazil, da ima | sosed | v očeh vse polno vode.»Utrgala se bo skala, | A |
na očetov grob, se bo zvalila sedaj name!« ‒ | Sosed | si je opomogel ter izpregovoril s prisiljeno | A |
deviška nedolžnost. Po tej ženski je hrepenelo | Sosed | Debelak pripoveduje grozne reči in da se postavlja | A |
gledal cele ure. Navsezadnje se je prebudil tudi | sosed | in v jamah na obrazu sta se utrnili dve medli | A |
mlada po stopnišču bleščečem mimo soseda. | Sosed | jo gleda, ona gleda soseda. »O, soseda predrzna | A |
»O, soseda predrzna,« začudi se on. »O, | sosed | postavni,« nasmehne se ona. ‒‒‒‒‒- Razumela | A |
Bogu, ne bo je toče pri nas do leta osorej!« je | sosed | po dimu veroval. Šestero kresnic je stalo ob | A |
starokopitnež trmoglavil. »Saj res!« mu je | sosed | pritegnil.»Zakaj bi drugače delali mi?« | A |
življenje še prevelika. Na desni postelji se obrne | sosed | in votlo zakašlja. Ivan Zakotnik občuti tipajoče | A |
uredil lase. Za njegovim hrbtom je napravil | sosed | križ z roko po zraku in se spogledal z Zakotnikovimi | A |
stran 13 . / »Spite, oče, spite!« godrnja | sosed. | »O, saj bomo kmalu spali vsi ... | A |
vse.« »Da, kašelj, kašelj,« pravi Zakotnikov | sosed. | »Kje sem tega zlodja le izteknil, bi rad vedel | A |
stresla mahave uhlje. Pod klancem ga je došel | sosed | Obličan. »Preveč si ju gonil.« | A |
ga bo tako prijelo,« ga je pomiloval uvideven | sosed. | »Za ženo mu je hudo. | A |
žalosten in užaljen. . / . / stran 38 . / | Sosed | Obličan je prišel iz hoste po poljski poti. | A |
»Saj sem ti povedal,« se je poredno smejal | sosed. | »Torej je ‒ osebenjak, praviš?« je prebledel | A |
Maričko! »Janeza misli kar zavreči,« je obsojal | sosed. | »Grdo bi bilo to,« je pritegnil drugi. | A |
Baba je baba: najboljša je slaba!« je sklenil | sosed, | ki ga je žulil tesan zakonski jarem. ‒ Na Trlepovino | A |
vprašala, ko je hitel po stezi pred njeno hišo | sosed | Kotar. »Kaj je še ni? | A |
»Tak v Ameriko misliš?« ga je svaril stari | sosed. | »Moram, pa je.« | A |
je Damijan pravil, kaj z njim počnó!« mu je | sosed | pritegnil.»Vsaj pretepsti bi morali to turško | A |
drug stopi v Stično, da ne boš mencoritil,« je | sosed | svetoval.»Kdo bi šel?« se je ozri. | A |
zbirajo se!« je pokimal; čuka oponaša tlačan | sosed | in tako po dogovoru oznanja, da možje prihajajo | A |
rajši vidijo, da se drugi peklijo zanje,« pomaga | sosed. | »In od vsega, kar si pridobiš, hočejo imeti | A |
misli, da mora tlačana dreti,« povzema jezičen | sosed. | »Ali res mora graščak, oblastnik postati vsak | A |
dan pokladal živini, se je pri meni oglasil | sosed | Dimec ‒ saj je že račun dal Bogu.Tisto leto | A |
bil je dober pastirček. Janeza je bližnji | sosed | spotoma v Trst s sabo vzel, kamor je moko na | A |
bil Janez, drugi je bil Pavel. Janeza je neki | sosed | v Trst odpeljal, potem Bog zna, kam je prešel | A |
pogledovali in sumnjali drug drugega, ali ni morda | sosed | tudi skriven rokovnjač. Hitro je stvar poveličala | A |
drobtine in razlitke po mizi. Blažev mlajši | sosed | dene roko na čelo in z očmi pritrjevalno namigne | A |
/ stran 29 . / Sosedki Mozolki se je novi | sosed | s tem prikupil, da je toliko denarja precej | A |
nego li solzá za sinom. Ko jo je torej novi | sosed | enkrat vprašal: »Mati, ali mi boste dali Polonico | A |
obrvmi najlepše črne oči zaiskrile, bil je tuji | sosed | Nande ves ognjen od ljubezni do nje in rekel | A |
šel je po sobi gor in dol in dejal: »Prijatelj | sosed, | to bi pa utegnilo resnično biti.« »Kako mislite | A |
Doktor obstane pred njim in reče: »Veste, gospod | sosed, | da ste skoro gotovo pravo zadeli, če sumite | A |
svojo koščeno pestjo po mizi. Mali, starikavi | sosed | njegov, opravljen po gosposko, odskočil je ter | A |
polovico lepega obraza. V tistem hipu je njegov | sosed | tobačnico odprl in tudi Leonu ponudil svojega | A |
čigavi sta oni deklici. »S pošte sta,« dejal je | sosed. | »Ta na levi roki, mlajša, ki ima rumene lase | A |
vseh teh pogovorov nista slišala Leon in njegov | sosed | ne veliko več kakor posamezne reči.Profesor | A |
Leonu posebno prijetno ali ne, da ga ta novi | sosed | ravno to jutro na prvo obišče, naj čitalec | A |
drugače, nego da je šla k sosedu po dobre svete. | Sosed, | ki je po hodniku na dvorišče nasproti v kotu | A |
profesorjem govoril, karajoč ga, da kot bližnji | sosed | ne prihaja več blizu, nihče ni bil zapazil, | A |
In res bi se tu posebej ne bil zmotil. Kakor | sosed | je bil skoro veden in večen gost na Slemenicah | A |
zadregi, ko ga je gospa vprašala, kako mu kaj | sosed | dopade. Govorica se je pletla še nekaj časa | A |
« Tisti, kateremu je to veljalo, in njegov | sosed | sta vzdignila glave pokonci.Priletnemu Mihu | A |
slišal. Za štiri tedne odloga prosi ta vaš | sosed | Francelj.Vsi veste, da temu hudirju denarja | A |
tebi rad zahaja, pravijo,« dostavi Matevžkov | sosed, | »ti že veš, kaj mu je nevšečno.Kaj praviš, zakaj | A |
toliko, kar je bilo potrebno. Za prvega je njegov | sosed | Slemeničan včasi prišel k njemu; ali tudi temu | A |
kvant, kako so Obrščanke ugibale, kje je mladi | sosed | denar dobil; ali ker so manj imenitne, nočemo | A |
POGLAVJE Jaz mislil sem, da nam bo zet naš | sosed, | ki je lep in vrl. M. Valjavec Na Slemenicah | A |
sicer, da se s to krepostjo posebno baha mogočen | sosed | nas Slovencev, trdé, da je nekatere reči šele | A |
bila velika, bil je razgovor večidel splošen, | sosed | ni mogel s sosedom posebne govorice imeti, da | A |
Čudila sta se temu prihodu tem bolj, ker odurni | sosed | še podnevi ni imel navade obiskovati ju. »Dober | A |
šop pisanj ter ga dene na mizo, rekoč: »Gospod | sosed, | nekaj vas bom prosil.Obljubite mi, da boste | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |