Molitve so bile že minile. »Veste kaj, stričev!« reče sosed Golobek Jurcu, nažigaje trščico, da bi zapalil tobak, »recite vi po dolgem ali počez, jaz pravim tako in trdim ‒ sem že tako pameten ‒: ta naš gospod Sova je malovreden. Če ni res, naj bi me zlomek vzel jutri zjutraj.«