skočil (701-800)

prepregli nebo, in je sijalo na spečo vas. Pes je	skočil	iz listja in je zategnjeno zalajal v dolino	A
Vse je pripravljeno.« Po hosti je	skočil	kratek piš kakor bi hotel odpihniti njegove	A
zmerom rad požene za preganjanega. Primož je	skočil	na hrbec, dal dlani ob usta in zatrobil: »O	A
in dotaknil ženine roke. »Nemara pa je maček	skočil	za mišjo?« se je miril. Ni šel leč, bedel je	A
prišel kaj kmalu!« je na dvorišču vzdihnil in	skočil	s konja. VII.	A
prišel na Trlepovino. Trlep mu je neučakljivo	skočil	naproti in ga odvedel h Katarini. »Pomagajte	A
ukazal. A ko ga je vsa odrevenela le gledala, je	skočil	s konja in jo popal kakor kragulj pišče. »Joj	A
natanko povej, kar si videl in slišal!« Tlačan je	skočil,	Trlep se je obrnil in tiho vprašal Lizo: »Ali	A
Marija ‒ kaj vendar hočeš?« je trepetala.	Skočil	je s konja, uzde njenega konja ni spustil in	A
Kopiču: »Zapodi jih!« Velikan je zarjul in	skočil,	a Šumbrežan, bled kakor zid, je že planil, biriči	A
gradove krotiš!« Trlepu se je dobro zdelo,	skočil	je s konja in segel v roko staremu prijatelju	A
dan?« je mati zajavkala, ko je dobre volje,	skočil	s konja.»Od samih skrbi bi bila skoraj skoprnela	A
Pa kako pražnji si ves. V najlepše hlače si	skočil.	Kaj misliš, da gremo snubit?«	A
Ko so ji pripravili ležišče, je deseti brat	skočil	na tisto debelo skalo. »Zoper samostan nikar	A
bil na vse jutro?« »E, tjale na Požarnico sem	skočil,	da bi videl, kako oves kaj zori.« »Tako, tako	A
upal pred hudega gospodarja. Pelzhofer sam je	skočil	na konja in zdirjal na Grundljevo. XV.	A
zagovedni grof. Jezdec je pridirjal, Pelzhofer je	skočil	s spenjenega konja. »Kaj je?	A
Razbojnika!« se je ustrašil in obrnil, da bi	skočil	na plano. A Peter Klepec ga je popal in stresnil	A
Šimen je dotipal nož in zarenčal, deseti brat je	skočil	venkaj. Ob Petru Klepcu je Kablič tresoritil	A
Ali si, človek, res zatorej, da bi v Stično	skočil	ti?« ga je Štepič prijel za roko. »Kaj meniš	A
A Trlep se je res bal.	Skočil	bi rad v Stično po svet in pomoč, pa ga je bilo	A
tamle?« je Janez stopil tja in brcnil, kvišku je	skočil	človek. »Kdo si?« ga je Janez popal.	A
drži ga, precej ukrešem ogenj!« Pa nekdo je že	skočil	po tleč ogorek k cerkvi, majhen ogenj je zaplapolal	A
ker ta ni segel v žep, se je namrdnil in brž	skočil	na plano. »Vidiš, denar kar v pesti nese krčmarju	A
ga no, še tukaj se vleče iz hlač!« je vojščak	skočil	proti Janezu in zamahnil. Janez je že bušil	A
in treščil v drugega vojščaka, ki je prvemu	skočil	na pomagaj, da sta se oba zavalila po tleh.	A
skrb ga je bila za stiško gospoščino. Vendar je	skočil	na grivo ob poti in velel, naj postanejo. »Ali	A
pregledujem in premišljujem, kje bi v morje	skočil	in se utopil.Konec je mojega življenja, meni	A
vrgel Bevsku, da je legel nanjo. Sam pa je	skočil	v vodo, plaval okrog drevaka, se spet povzpel	A
Vendar se je Bevsk opogumil.	Skočil	je na rilec drevaka in začel jezljivo bevskati	A
odgovoril. Potepeno je odšel po mostu navzdol,	skočil	v drevak in odveslal na jezero. »Pa naj prineso	A
Kdo bi utegnil biti? Ostrorogi je pristal in	skočil	na most.Začudil se je, da se nič bolj ni mogel	A
obotavljal. Potegnil je kamnito bodalo izza pasa in	skočil	v jezero.Blizu Jezerne se je potopil in prerezal	A
ga že skoraj ujel, pa mu je mladec pred nosom	skočil	s kolišča v mrzlo jezero.Preden se je Karp spomnil	A
Jalanom, ki je šel po pristajnem mostu navzdol in	skočil	zadnji v drevak. Udarnega mladci so zaveslali	A
svoje razgreto telo, je odvrgel prepasnico in	skočil	na glavo iz drevaka v vodo. Kakor ptič, po katerem	A
bili njegovi parklji vdrti v sneg. Najbrž ni	skočil	v brezno in utegne postati nevaren. Počasi,	A
ob pristajno bruno trčil rilec drevaka, je že	skočil	iz njega na mostišče Oprezni Srnjak, visokorasel	A
je šla Bojčeva roka, in kakor mačka na miš,	skočil	je Blaž na starega prijatelja in ga krepko tiščal	A
več dvomil. Premišljeval je trenutek, ali bi	skočil	za njimi ter jim naznanil, kaj je zapazil pri	A
pokaže Nandeta. »Jaz sem to videl, ko sem	skočil	izza hleva,« nadaljuje potem; »fant ga je držal	A
ta starec, a ker na klic straže ni počakal,	skočil	je vojak za njim ter ga z bajonetom prebodel	A
tudi ni več pisal. Pero palo mu je iz rok in	skočil	je kvišku s svojega stola.Dekle pa je zakrilo	A
To je bilo sinu preveč.	Skočil	je pokonci, strahovito mater pogledal in z leseno	A
in me prepodil.« Ko je Šepec to izgovoril,	skočil	je naglo pokonci.Pred seboj je zagledal žandarja	A
zaspanec in nemarnež,« dejal je in naglo na noge	skočil.	Ura je bila že osem.	A
eni pak so zopet trdili, da je najbrž v vodo	skočil	in v jezu utonil.»Zakaj,« tako so dokazovali	A
veselo novico. Zaslišavši Jožkovo poročilo,	skočil	je pokonci, pograbil citre in jel nemiljeno	A
A Sova je bil porabil temo.	Skočil	je bil skozi odprto okno na dvor in Jurca samega	A
zaslišal je Janez biriča klicati. Naglo je	skočil	na noge.Kaj je bilo, ki ga je pri besedi »golida	A
se da napojiti.« Vilibald ni odgovoril nič,	skočil	je še on s konja, snel mu penaste železne uzdnice	A
začela Jerneju zopet kri navadno po žilah teči,	skočil	je on in Tone pokonci in poljubovala sta gospodu	A
strehe, raztrgal je na drugem oglu cigan steno,	skočil	na zemljo in Turki ga zagledajo, ko se jim je	A
dveh starih, že v dvorišče prijezdil in s konja	skočil;	prihajal je po trati k starima. »Kje je Vida	A
»Nič se ne boj, Manica.« Otrok je	skočil	izza peči, nataknil coklice in oddrsal pred	A
so se obešale na cvetje v češnji. Volkun je	skočil	pred ovčjak in lajal v zaprta vrata. Nepočakanec	A
Pa je klicalo delo.	Skočil	je čez plot, čeprav bi se mu bilo komaj desetkrat	A
Mali. Volkun je dvignil nos in napel ušesa,	skočil	naglo pred trop in ga zaustavil. Pazi!	A
vendar so čebelice že brale. Iz detelje je	skočil	zajec v grm.»Blizu vasi, na meji med volkovi	A
se je medved postavil pred fanta, bi mu bil	skočil	pomagat.Pa Tevž!	A
Naprej!« Pognal je prvi na pot,	skočil	na tla in peljal žrebca za uzdo. Takoj za konji	A
Hop!« Pes je	skočil,	kakor skoraj vsak večer, čez ograjo v stajo	A
je zadnji jarec, Cenetov koštrun je bil, sam	skočil	čez skalo, se prekotalil v snegu in urno vstal	A
ne bil prav nič začudil, če bi bil Podlipnik	skočil	vanj in ga vrgel skozi vrata.Še Volkuna bi bil	A
pripregli, čeprav konje pretrgamo.« Cena je	skočil	v sedlo, pognal in prevozil prva dva parizarja	A
je sama s hlapcem peljala ob desetih k maši,	skočil	je skoro vselej kje med potom Štefan na voz	A
priti. Jaz sem bil blizu vrat, zato sem precej	skočil	v vežo.Drugi pa so se rili tako, da so sami	A
drugemu, ki bi ga bil s takim imenom počastil,	skočil	bi bil Francè za vrat; zdaj pa mu vroča kri	A
bil na mah, pobral se s tal in, ko je Francè	skočil	z višine tik njega na zemljo, vzdignil je svojo	A
vsem životu od radosti in hrepenenja, da bi	skočil	v čoln in prijel Rudo za vrat. A sedaj se ni	A
lepo opravljeno sobo, ko je odprl oči ter naglo	skočil	iz postelje.Opravljal se je počasi in, akoravno	A
možno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj.	Skočil	je torej raz sedlo, prijel konja tesno za brzdo	A
Zdolaj so ga že klicali.	Skočil	je na bližnji lojterski voz in potem se je odpeljala	A
svojem vivčku ter čakal obljubljenih novcev,	skočil	je prestrašen kvišku ter planil v kamro. »I	A
očetova pest ne oklepa več njegovega vratu,	skočil	je v vežo ter zajel poln lonec vode; čul je	A
modrasica, kača, kačon ‒ Dalje ni poslušal;	skočil	ali bolje planil je kvišku, vrgel zagovarjalki	A
razjarjeni gospodar znova z debelim storžem.	Skočil	je v svoji jezi v kamro po klobuk.»Sedaj pa	A
je sedel na voz, mešetar pa z vajeti v roki	skočil	na sedež poleg njega in naglo odvil zaverilo	A
zamazani livreji za njim na vozu. Jaka je	skočil	z voza ter pomagal sodniku na nekoliko neroden	A
vzkliknil je Vrbanoj, ko je sluga odšel, in	skočil	kvišku.Potem pa je naglo premeril sobo, ne da	A
trenutek in videti je bilo v početku, da bode	skočil	na slikarja in ga zadušil.Tako krčevito stiskale	A
skozi katera se je videlo na temno dvorišče,	skočil	raz konja in dal vajeti hlapcu, ki je bil pristopil	A
veselja ni zameril, ako mu je le na besedo »hop«	skočil	preko konjskega biča, kar je pes tudi sedaj	A
ne smeta videti ‒ navel ga je obenem, da je	skočil	ko blisk v stran, kjer je počenil za široko	A
je sinoči se poplazil tiho za domačim plotom,	skočil	čez stezo in po nekoliko trenutkih stal pod	A
njegova misel. A ker se to vendar ni zgodilo,	skočil	je kvišku in se oklenil starega moža. »Boter	A
stran 71 . / zavzel globoko, a potem vendar	skočil	naglo raz posteljo ter šel odpirat duri.A te	A
nisi pripravljen! Ko bi bil čoln bliže brega,	skočil	bi na zemljo, preden izrečem prvo besedo najine	A
ne da predrugačiti; ampak šel je po svetu in	skočil	v grob, katerega si je izkopal sam.To je navadna	A
navada. Zelo mi je bilo vroče in naglo sem	skočil	v valove ‒ več se ne vem spomniti ...Tukaj prestane	A
presekal kačo. »Aaa,« je vpil nad voloma,	skočil	naprej, da je dosegel uzdo, in ju ustavil.»Vraga	A
pritisnil na modrasovo glavo. Potem pa je	skočil	za mejo, odrezal kostanjevo mladiko, jo preklal	A
presledkih iskali materinega pogleda. Tone je	skočil	iz hiše, nametal konjem klaje in bil koj spet	A
skočila s peči, Lovriček se je pretegnil in	skočil	za njo, Marijani ca pa je obstala sredi vrat	A
na levo, oba starca pa za njima. Tedaj pa je	skočil	za sušilnico in na krik: »Po njih!« dvakrat	A
se ti prilegel!« je Bajželj pretrgal molk in	skočil	v hišo po žganje. »Ne bom se branil.	A
vendar preden zasede konja, ne more, da bi ne	skočil	pogledat, kako je hčeri na vrtu; gotovo se je	A
hipoma vse stiske in težave. Zdrav in vesel sem	skočil	kvišku in se oziral zopet po znanem svetu.Videl	A
sem si i spanje. Če sem se ponoči zbudil, sem	skočil	prècej iz postelje, pokleknil in molil včasi	A
dobrotljiva kača, ki mu nosi malo južino. Enkrat je	skočil	za kozami, kakor da jih hoče iti zavračat, pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani