skočil (301-400)

konj, hoteč se oprostiti železnih pesti, je	skočil	v stran, a tu je trdo zadel ob ograjo. Pogreznil	A
Vrgla sva krmo na tla. Damjan je	skočil	h konju, jaz v konjušno po uzdo.Za hip je bila	A
je v peči nekaj podrlo in je Vorka s smehom	skočil	s svojega ležišča.»Vse sovražnike bomo potrli	A
skoči noter, nam boš medne hruške ven metal!«	Skočil	je in je bil vodnjak globok, precej vode se	A
Poleg bukve je rastel grm, iz grma je prestrašen	skočil	zajec in jo bistro počez ubral v reber. Pa je	A
besede prišle kakor nalašč in se jih je poslužil:	skočil	je z oltarja in jo ucvrl iz cerkve. Ogrski romarji	A
pikale, še bolj ga je bilo sram, pa je ročno	skočil	iz kovačnice in železo vrgel v grm. V grmu je	A
In jih je nabral za polno cajno. ‒Potem je	skočil	v čoln, pljunil v roke in z očetom odrinil od	A
72 . / Ob količkaj gorkejšem vremenu bi bil	skočil	iz kože! Njej pa se je videl ves položaj popolnoma	A
ga tudi lahko pogledaš.« ‒ Prijatelj je bil	skočil	iz tira, pa ni znal nazaj. Niti izdatni požirek	A
odprla in zopet zaloputnila vrata in v sobo je	skočil	zaripel in zasopel desetletni Stanko Kocmur	A
pozabil, kdo bi misli na vse! Pa je rad ponj	skočil	Stanko, tem rajši, ker je pri tej priliki pokadil	A
108 . / Pa je slučajno pogledal na cesto in	skočil	je kvišku, kakor da ga je pičil gad.Ne da bi	A
zakričalo, ozrl se je ‒ toliko da ga ni podrl konj.	Skočil	je v kraj, pa se je zaletel v moža, ki je hitel	A
od obupnega besa ‒ če bi mogel, še iz voza bi	skočil,	čeprav se ubije, čeprav utone ... V tihi ulici	A
spoznal iz glasu nujnost, pustil je Nančo in	skočil	k sinu.Videl je medlečo gospo ob ograji, že	A
klic: »Tat, tat, tat!« ‒ tramvaj je vozil mimo,	skočil	je vanj in se zaril v gnečo. Pa sta se začula	A
živiš in da si se ujel v mojo mrežo!« Berač je	skočil	kvišku, sedemkrat je poljubil zemljo, potem	A
se je bil spomnil soproge uradnega starešine,	skočil	je ponjo in je bilo prav, da je prišla, kajti	A
kakor je krojač rekel, ki je z odprtim dežnikom	skočil	z zvonika. Kar se pa tiče Vašega pisma, ste	A
svojo krivdo in bila poražena. Potem sem pa	skočil	iz postelje, odprl okno in venkaj zagnal knjigo	A
/ Pa se mi je zasmejal, da mu je ščipalnik	skočil	z nosa, in me je vprašal, kako dolgo že spim	A
Čivkovič je moder ptič in ni trgal novin. Nego je	skočil	na prečnico, se zasukal in ročno odzad pljunil	A
Tedaj ni mogel več drugače, nego je pokonci	skočil	gospod profesor, obe roki je mahnil po katedru	A
zmerjata mater. Zavpila je nad njim, on ji je	skočil	v lase, si jih ovil okoli roke in vlekel ženo	A
se je bralo, da je prejšnji večer z mostu bil	skočil	v vodo ...«	A
se tipal po nogi. Janez je popustil parizar,	skočil	po ročico in jo dvignil. »To je že od sile,	A
črna senca. Popustil je izpreženega konja in	skočil	na vrt, kamor je izginila postava.Rigo je šel	A
je sam satan posodil usta in glas. Janez je	skočil	kvišku in hipoma stal sredi sobe.Niti ‚lahko	A
Seveda, kar na mizo in na okno. Storž mu je	skočil	celo na klobuk.Ko je Hudournik puhnil dim iz	A
Hudournik je po stopnicah kar tekel in mimogrede	skočil	v uradniško menzo obedovat.O, kako so bile strežnice	A
vlaku.« Raztvezel ga je, Lisko pa je svobodno	skočil	na travnik in se trikrat prekucnil čez glavo	A
nahrbtnik, sedel in raztvezel Liska, ki je hitro	skočil	k studenčku in lokal vodo na vse pretege.Hudournik	A
nos pa mu je razodel, da se mu ni treba bati.	Skočil	je čez prag in povohal prav vsako stvarco v	A
Hudournika je pograbilo. V njem je vse zavrelo, da je	skočil	kvišku in nad fantina.Pa je bil prepozen.	A
zazdelo, da je nekaj zaropotalo. Prestrašen je	skočil	z mize, sedel hinavsko nedolžno na prag in čakal	A
Pogledal je na mizo, a se premagal.	Skočil	je čez prag in obtekel kočo.A se je spet vrnil	A
Lisko je v boju s skušnjavo omagal.	Skočil	je na klop, s klopi na mizo in takoj vtaknil	A
za petami. Če mu je ukazal: naprej! je kužek	skočil	predenj in jo drobil deset, dvajset korakov	A
bila težja telovadba. Namesto da bi bil čeznjo	skočil,	je Lisko palico zagrabil, jo držal v zobeh kakor	A
začel počasi odpirati polhovo ječo. Revček ni	skočil	takoj iz nje.Saj ni mogel verjeti, da se mu	A
drevo. . /\ .. stran 98 . \/ Čudno. Lisko ni	skočil	za njo.Povesil je glavo in rep ter do kosti	A
Vlak sta srečno ujela. Lisko je sam	skočil	v voz in se na povelje takoj zvil pod klop,	A
prišel mimo njega, se je konj ustavil. Voznik je	skočil	s sedeža, Lisko je silno zacvilil. Hudournik	A
magistrat vprašat. - Hi, konjiček!« je konjederec	skočil	na voz in pognal konja. Krog Hudournika se je	A
pri nas, ko je hodila k nam delat.« Lojze je	skočil	s koleslja, obrnil od dirke vsega penastega	A
hodi na plot, kar dol poskoči. »No, kdo bo	skočil?	« je vprašal. »Lipa je vaša.	A
Levica se mi je povesila. Janez je	skočil	k meni in plašno vprašal: »Ali si si jo zlomil	A
zatulil, šape so Luka izpustile. Ta pa je	skočil	v vresje po sekiro, ki mu jo je bil medved odbil	A
drvaril v gozdu. Debelo je gledal sinka, ki je že	skočil	k njemu in v veselem joku vzkliknil: »Ušel sem	A
prepleteno, da zverine skozi tako goščo ni mikalo.	Skočil	sem od hrasta in stopil na kolovoz.Videl sem	A
boš zaslužil še eno lepo zgodbo o lisici.«	Skočil	sem skozi vas, da mi je pesek letel izpod bosih	A
ne privoščim, da bi to preživel, kar sem jaz.	Skočil	sem v kočo in zarinil vrata.Skozi okno sem gledal	A
žrebetkom v prazen hlev. Jaz sem prijel sekiro,	skočil	za njimi in zarinil hlevna vrata.« »Presneto	A
kamor sem segal ponje. Tudi od pisalne mize sem	skočil	ponje in si jih del na mizo.To je kanarček zvesto	A
spusti pod milo nebo. . / . / stran 82 . /	Skočil	sem k oknu in ga klical.Ko je priletel do strehe	A
kožo za vratom in si ga stisnil pod suknjo.	Skočil	sem po revolver v sobo in odšel z ujetim roparjem	A
Jazon ga je zagledal prej ko jaz.	Skočil	je proti njemu.Zakričal sem, a je bilo prepozno	A
jo s taco pritisnil in vrata so se odprla. Ni	skočil	v sobo.Vljudno me je počakal pred vrati in me	A
korake. Preskočil je desko pri petem koraku in	skočil	ravno na podžagano. »Rsssk!« je reklo.	A
Krišpin je zaropotal s težkim likalnikom,	skočil	od mize in segel na peč.Tja mu je žena postavila	A
konja, da se je vzpel na zadnje noge. Konj je	skočil,	da je kremen iskro dal, in oddirjal z gospodarjem	A
je obljubil puščavniku. Vsak dan je skrivaj	skočil	k njemu. Kadar ga je trla vladarska skrb, jo	A
puško nabijati tako dolgo, da je nabojnik sam	skočil	iz cevi prav do stropa.Ila ga je grede ujel	A
naredil z bičevnikom križ pred spočito kobilo,	skočil	na sani in pognal. Ko so Vorha na domu izložili	A
dopuščal. Če je voda v škafnici pošla, je kar sam	skočil	ponjo na korito sredi vasi.S silnim veseljem	A
nove igrače. Ni pa minilo jutro, da bi Anže ne	skočil	v cerkev.»Dovolj maš sem v planini zamudil,	A
preveč klanca, da bi naju vozila.« Tudi Nejc je	skočil	z voza.Prijela sta se vsak za svojo ročico in	A
je. Po večerji se je pa neopažen izmuznil in	skočil	k Šimnovim. Moral je povedati, da pojde z očetom	A
Potemtakem veste, da morate vsi na vojsko!« Nato je	skočil	s kamna in si naredil gaz med gnečo. Nekdo ga	A
in se nagnila v voz. »Držita,« je zavpil in	skočil	na voz.Tamkaj je zgrabil za stroj in ga postavil	A
pred njim in mene bolj kot tebe.« France je	skočil	kvišku. »Kdo je, kdo?	A
Ti šklebeder ti stari ‒ ha ha ha!« France je	skočil	kvišku in mahal s klobukom. »Da si je upal ta	A
Je že vse dobro,« je mahal z rokami France in	skočil	po stopnicah v svojo sobo. Lojza je obsedela	A
videl, prešuštnik!« France se je nagnil, da bi	skočil	za njo in jo udaril po umazanih ustih.Toda sram	A
stran 270 . / »Prevrnite!« je ponovil Golob in	skočil	k vozu.Skrivil je upognjeni hrbet, ga uprl pod	A
bilá vsa kopja naperjena vanju. Epafrodit je	skočil	iz voza in zasedel čilega arabca, ki je bil	A
zadanih od bratov. Ob tej misli se je zgrozil,	Skočil	bi v hlev, izbral najboljšega konja in bežal	A
dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor bi	skočil	in se skril. Epafrodit pa je mirno sedel.	A
nogo spečega vojaka, ki se je takoj prebudil in	skočil	na noge.V veseli vinski omotici je zakričal	A
zagrnila hrbte. »Strelice!« je kriknil Iztok in	skočil	h konjem, ki so bili oprtani z loki in puščicami	A
‒ Tako je rekel odločno in	skočil	pokonci. Minila je ura.	A
zanima za to poročilo!« Centurio Flavij je	skočil	v čoln, rahli valovi so pljusknili ob breg za	A
določil je najmlajšega vojščaka. Vitki mladenič je	skočil	ročno v čoln, zavihtel veselo kos širokega lesa	A
zagledal meh. Udaril se je po čelu in ročno	skočil	za konjem. »Vino me napolni z modrostjo!«	A
Zaskrbelo ga je. Vrnil se je ročno z ozidja,	skočil	na konja, zasukal ga in vsi Sloveni so brez	A
Pridi, smrt!« Ročno je	skočil	v čoln, zavil se v plašč, vesla so udarila čoln	A
Amen.« Tlesknil je z rokami, se zasmejal in	skočil	s postelje. »Sem te tako učila?	A
Pa ni. Zakaj sunkoma je	skočil	kvišku in se zasmejal na ves glas. Spet je šel	A
se je zibal v še večjih nihljajih. Potem je	skočil	s konja, prijel Aleno za roko in ji splezal	A
roko in ji splezal v naročje, jo tesno objel in	skočil	spet na tla. Učiteljica ga je bila vesela	A
Pride zima, takih dni ne bo mnogo!« Sin je	skočil	iz naročja očetu in takoj poiskal klobuk, prijel	A
»Tako!« Jok je	skočil	kvišku. »Gospodični na pričo, obe!	A
dogodek! Ko je nadučitelj spoznal nadzornika, je	skočil	h katedru in zvil v žep proračun, kakor si ga	A
pogledal iz teme v jasen dan, postal, potem pa	skočil	čez prag.Zvonec je zaropotal, čreda se je usula	A
Silvester, ko je zagledal v kotu vrč vode. Nekdo je	skočil	v kot po posodo, izlil najprej nekaj vode fantu	A
oko, je vendar opazil Silvestrovo kretnjo.	Skočil	je od mize k ležišču in zgrabil za roko, ki	A
premišljal, nič več se ni oziral na paznika.	Skočil	je čez zid in bežal po razoranem polju proti	A
zaradi jezikov - naj bo po tvojem.« »Mihor!« je	skočil	k postelji Gašper in mu stisnil roko. »Mihor	A
poldneva so se vrnili svatje od fare. Gašper je	skočil	s koleslja in skrbno pomagal Luciji z voza.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani