skočil (401-500)

postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta pa je že	skočil	z voza, stopil k njej in jo prijel za roko.	A
in ga pisano pogledala. »Saj ga ni doma, je	skočil	v mesto,« pove Maks in se namuzne:	A
spoznal. »Ana!« je tedaj iztisnil Ivan in	skočil	pokonci. Tudi fant z gladkimi lasmi	A
je, da ji bo Miloš branil, a se je zmotila.	Skočil	je na noge in ji ponudil roko.Potem je pobral	A
betonskimi stopničkami pred vhodi. Miro je	skočil	ven in odmaknil sedež pred Martino, da je lahko	A
strašne zadeve! Saj je, da bi človek iz kože	skočil,	tudi če se mu še nič ne meša!Kakšna punca, tako	A
v oblazinjeno zavetje in zajokala. Miro je	skočil	v avto, zaloputnil vratca in burno odpeljal	A
ni nobenih vozil!‘ Počakal je, da je Resnik	skočil	ven, in naglo potegnil naprej, za prvi vogal	A
se kaj imate?« je Olga rekla šoferju, ki je	skočil	iz avtomobila in z lahnim priklonom pozdravil	A
žena ne bo zagnala vik in krik, če boš kdaj	skočil	čez plot!« Olga se je smejala, da so	A
zgodilo, in Resnik je takrat skoraj iz kože	skočil,	ker je mislil skleniti neko važno pogodbo, ki	A
pretovoriti v vagon, je Princ utrgal povodec z obroča,	skočil	na pesek med tiri, pobesil glavo in zakopal	A
Naslonil se je na zid in zajel sape. Potem je	skočil	za bela vratca, jih zaprl za seboj in obrnil	A
velikokrat planil iz spanja in začel kričati.	Skočil	je iz postelje, krilil je in se noro otepal	A
obraz posinel od jeze in s stisnjenimi pestmi je	skočil	proti drzni ženski.Ko pa je izrekla ime njegovega	A
očetovo jezo. A ta se je spet zavedel in srdito	skočil	k oknu. »Kaj postopaš tod, fantalin	A
se v kuhinjo, marš!« Deček je brez ugovora	skočil	na tla, toda ni odšel v kuhinjo, marveč ostal	A
vsi ste nevoščljivi, vsi ste enaki.« Jezen je	skočil	pokonci, pograbil na tleh ležeči nahrbtnik in	A
zagledal izgubljeno ruto. Kakor brez uma je	skočil	na noge, s pretrganim glasom klical Ano in begal	A
Hvala Bogu, zdaj bo dovolj svetlo.« Jadrno je	skočil	k oknu.Odpahnivši vetrnici, se je z olajšanim	A
prepriča o resničnosti svojih domnev. Hitro je	skočil	k podstavku in z vso silo pritisnil na kovinsko	A
»Ne in ne!« Z odločnimi koraki je	skočil	v sredino ceste in se kmalu približal sklenjeni	A
vratu kakor svitki vrvi, je z neverjetno naglico	skočil	k omari, privlekel izza nje dolgo leskovko in	A
odskočil in se zvil od bolečine. Kljub temu je	skočil	proti kmetu, ki je še vedno grozeče vihtel svojo	A
»Kaj bi rad?« Grajski logar je prvi	skočil	pokonci in z neprijaznimi očmi sprejel nočnega	A
telesom zaganjal vanja. Ker le ni šlo, je Lovrek	skočil	po sekiro in cepin. Po njegovem odhodu	A
je zarjovel odvetnik in z dvignjenimi pestmi	skočil	proti Lovreku, Vidin brat je snemal palico s	A
blagodejno bližino nečesa pomirjujočega. Odločno je	skočil	na noge. »Preizkusiva svojo srečo!«	A
Ulrik kvišku, da je starec od strahu zavekal in	skočil	k njemu, »ničesar ne izgubi, ali razumeš?Samo	A
prenapornega gledanja, jih je spet odvrnil,	skočil	na noge in se jel z zanimanjem razgledavati	A
S ciganko se vendar ne boš ...“ Govornik je	skočil	v stran in nagnil glavo; pivo se je razškropilo	A
se je zasukal nevernik okoli debele knjige,	skočil	je na klop in njegova glava se je prikazala	A
je vrat, izkobacal se je izpod plahte in je	skočil	s peči na klop. ”Kam pa, kam?	A
zasmejal izkušnjavec in se je okrenil in je	skočil	in ni ga bilo več. ”Kjer ni vere, tudi poštenja	A
in mu je vzel klobuk. Aleš je zaklel in je	skočil	preko jarka; na vrbi ob potoku je obvisel klobuk	A
stopil je v izbo in je prižgal svečo. Nato je	skočil	na klop in je vzel podobo, ki je ležala na peči	A
Pa ne bodi vendar tako silen ...“ Peter je	skočil,	da je prevrnil stol. ”Katero hočeš, da zaigram	A
so se mu lesketale ... In prijel je za kozarec,	skočil	na stol, na mizo: čaše so zažvenketale, nekatere	A
kakor tudi so ga tepli, ni maral več v mesto;	skočil	je z voza, bežal je preko polja in se je skril	A
da je moje srce privezano nanj.“ Nenadoma je	skočil	hlapec, s tremi koraki je stal ob kameniti ogradi	A
govoriti ni mogel več od samega divjega srda.	Skočil	bi bil v Rajnika, ali komijev zlobni, strupeni	A
prikazala kaplja krvi na belem prstu. Takoj je	skočil	s konja mladi huzar; stopil je k meni in je	A
izgubil je vso resnobo in dostojanstvenost,	skočil	je z dvema korakoma do vrat in je izginil v	A
vežo. Lenartu je bilo tako pri srcu, da bi	skočil	z voza ter pobegnil v gozd. Takrat se je primeril	A
bil njegov. In prešinilo ga je bliskoma, da bi	skočil	čez prag, potuhnil se v gnečo, pobegnil v gozd	A
glas je bil stokajoč, cvileč, ko je zakričal in	skočil	na kupolo.Zgrabil je z obema rokama za telo	A
. / . / stran 147 . / Odprl je duri in je	skočil;	bežal je mimo oltarja s sklonjeno glavo in se	A
štacuno; Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž ne	skočil	ter pobegnil, predno bi se vrnila branjevka	A
svetle oči. Zakričal je od strahu, od zlobe,	skočil	je doli in je suval znogami, sklonil se je in	A
mogel premakniti nog, ni mogel kričati... Da bi	skočil	preko črnega potoka, ubežal!...A tam, glej, se	A
pred odprte duri. - Kaj bi se zgodilo, če bi	skočil	zdaj doli na cesto?Tako nizko je, da bi se komaj	A
bilo za cerkvijo in stopil je že hitro, da bi	skočil	s par koraki do duri, ko so mu noge odrevenele	A
Vračal se je hitro; spotaknil se je, ko je	skočil	preko trojih stopnic, padel je na kolena in	A
gosposka kočija in da ste vi kočijaž v livreji!“	Skočil	je k nji na prečnico, Gudula je pognala.Nad	A
je Jernej vzel culo in je vzel škornje, pa je	skočil	z voza in se je opotekel proti jarku.Kmet je	A
stresal se je ter škropil na vse strani.	Skočil	je potem na zgornji klin, bil jekakor nepočesan	A
vzdignila roko, pomigala je s prsti. Kanarček je	skočil	na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana slast	A
poseglo ter se približalo bliskoma; vztrepetal je,	skočil	je na strop svoje nizke kletke, držal se krčevito	A
že se je bila iztegnila silna črna roka - je	skočil	na prag, neokretne, od groze odrevenele so mu	A
- ali ko je izpregledal, ko je spoznal, je	skočil	k postelji in je zakričal... Slišala je	A
Stud in sramota!	Skočil	sem k umivalniku, da bi se opral, pa še tista	A
da sem se sunkoma izpulil svojemu biriču ter	skočil	k fantu. ”Tega pa ne!	A
Najprej nisem vedel, če bi se razsrdil ter	skočil	médnje, ali če bi se naglas zasmejal.Na postelji	A
”Janez, pomagaj!“ Zasmilil se mi je in	skočil	sem s postelje. ”Pustite ga na miru, pri	A
opredla, me je časih sunkoma pograbilo, da bi	skočil	médnje ter priložil pljusko na to in na ono	A
Ali hipoma mu je padla zavesa izpred oči in	skočil	je s postelje čvrst in vesel.Bil je še oblečen	A
ki se je svetil v soncu. Bilo mu je, da bi	skočil	s ceste preko jarka na zeleno travo ter se podil	A
Ne, resnično, naš narod še ni zrel...“	Skočil	sem s stola ves razburjen. ”Vi lažete, lažete	A
spačenega obraza, sem se zasmejal skoro na glas ter	skočil	z zofe.Odprl sem predalce v svoji miznici ter	A
zalučil. Zamolklo je padlo v travo in Jure je	skočil	čez nizki plot. Pa je prihitela kmetica.	A
Ob plotu so se prikazali paglavci; na vrt je	skočil	eden, skočilo jih je devet. ”Klatil je!“	A
zmerom pač stoji tam, jaz pa sem spal!“ Ni več	skočil,	plezal je mukoma čez plot; in drevje se je zibalo	A
greben, sklonil se globoko ter zakričal. Kadar je	skočil	na mojo ramo, sem prestrašen okrenil obraz.	A
pa je taka in se je izkazala: kdor je z brega	skočil,	ne bo ustavil prej noge, nego v jarku.Da bi	A
hišo natanko v tistem hipu, ko je prvi plamen	skočil	na streho. ”Ne žgite!“ so kričali zunaj.	A
zadremal. Nenadoma me je spreletel čuden strah;	skočil	sem kvišku in sem se ozrl po izbi. ”Tukaj	A
bili že pod stopnicami in so se bližali veži.	Skočil	sem k vratom in sem stresel za kljuko; kljuka	A
stresel; sunkoma je odprl doktor Detal duri in je	skočil	na peron.Tudi on se ni ozrl in ni pozdravil	A
...“ Voznik je trudoma ustavil konje in je	skočil	z voza; od vseh strani se je zgrnilo vrveče	A
popolnoma podobna doževi palači v Benetkah.	Skočil	je s plava in se je napotil po vročih, prašnih	A
boš nastopil dediščino, ki je ne boš vesel!“	Skočil	je preko ograje in zamolklo je zašumela voda	A
Milan se je ozrl krog sebe ter poslušal; nató je	skočil	čez ograjo na pesek. Na vrtu je bilo čudovito	A
Ko se je zbudil, je sijalo sonce v sobo in	skočil	je z zofe. ”Ne, potrpi, tak ne moreš na cesto	A
drugi so se stisnili ob zid; tudi Marko je	skočil	s ceste.V viharnem diru je prijezdila mimo četa	A
prazniško oblečeni in sonce je sijalo. Kurent je	skočil	s ceste na poljsko stezo, da bi se ne zadeval	A
bi se ne zadeval ob ljudi. Komaj pa je tako	skočil,	je zastrmel z očmi in z ustmi ter je stal na	A
obraz sivkasto bled, oči steklene. Dvakrat je	skočil	po stopnicah, dvakrat se je prevrnil, nato pa	A
Ampak mostu ni bilo nič tam, pa sem kar čez	skočil!	“ ”Čez morje?“	A
”Čez morje?“ ”Čez morje sem	skočil	...“ V tistih svetlomodrih, žarečih, čistih	A
ter da je vsled pomanjkanja mostu čez morje	skočil,	ker je pač moral na ono stran ... Tudi mi,	A
brcal in se prevračal, kakor kapelj na vilicah ...	skočil	napósled kvišku ter udaril po mizi, da se je	A
Šla je za zmerom.“ Lojze je prebledel in je	skočil	izza mize. ”Zbledlo se ti je, fant!“	A
napijam, gospodje ... kjé si, Marta?“ Vesel je	skočil	Stožer. ”To je beseda!	A
ne bil ob nepravem času premaknil, bi bil on	skočil	na peron ter se vrnil. Pisala sta si vsaki	A
je Milan ihteč, trepetajoč odprl okno in je	skočil	na vrt - kakor da bi skočil proti zvezdam, v	A
odprl okno in je skočil na vrt - kakor da bi	skočil	proti zvezdam, v neskončnost, izpolnjeni ljubezni	A
trkal in klical, kakor strahopetec, ki je bil	skočil	v vodo, pa kriči na pomagaj.Tudi to sem namreč	A
”Glejte ga -- joka!“ Gibek, droben fant je	skočil	na polico, odprl je vratca ter je prinesel lepo	A
je ugledal za seboj palico in srdit obraz, je	skočil	za tovariši.Cerkovnik je šepal za njim.	A
Jokec sta stala zunaj na pesku in dolgi Tone je	skočil	za njima tako umetno, da se z rokami še tal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani