skočil (501-600)

k njemu bi šel. Splezal bi na vrata in bi	skočil	v park in nič bi ne maral, če bi naščuval name	A
in pse ...“ Zaglobil se je v misel, kako bi	skočil	v park in bi stopil moško predenj in zdelo se	A
se je in se je zakotalila na tla. Jokec je	skočil;	začutil je nenadoma, da bi rad jedel in strahoma	A
na pesku, drdranje voza in vesele glasove.	Skočil	je z zofe, zagrnil okno in zaklenil duri, da	A
”Na nobeno!“ Župan je	skočil	in je hitel po sobi. ”Na nobeno!	A
praktikant in učitelj Ferjan. ”Odkod pa ti?“ je	skočil	Ferjan izza mize.Svetil se mu je rdeči obraz	A
jaz!“ ”Izpusti me!“ je zaklical Kačur in je	skočil	prestrašen iz postelje.Zaklenil je duri in je	A
...“ Pogledal je skozi okno in je	skočil	izza mize. ”O ti prokleti paglavec, ti!	A
nekoliko upala. ”O, idealist, tako si torej	skočil	v past!Veliko je bilo besedi v tvojem pismu	A
-“ Kačurju je kipelo v srcu, da bi	skočil	k njej in jo udaril s pestjo v obraz.Tresel	A
Bi lehko izkupil!“ Kačur je	skočil	iz postelje in se je opotekel po izbi.Oblekel	A
šolo se je bil pripeljal koleselj, iz njega je	skočil	gospod v svetli suknji in izginil v vežo.	A
”Ata!“	Skočil	je k njemu in ga vzel v naročje. ”Ti ... ti	A
omahujočim korakom in je vzdignil pest. Sin je	skočil	k njemu in ga prijel za roko. ”Pustite mater	A
bolj siv in star, nego po navadi. Planil sem,	skočil	k njemu ter ga stresel za rame. ”Prijatelj	A
Hudo si bled!“	Skočil	je z zofe, odgrnil je težki zastor ter odprl	A
druga ti je čepela na nosu, pa je nisi videl ...“	Skočil	je izza mize. ”Razloži ... razloži!	A
brada je bila zmršena. Naravnost k meni je	skočil	in me je stresel za rame. ”Kdo si?“ mi je	A
ščegetalo sladko ob mislih na vrhani pehar.	Skočil	sem z zapečka ter šel preiskavat omaro. Stala	A
na cesto in skoči pod voz!“ - bi bil šel ter	skočil.	Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil	A
Skoči na skalo!“ ”Kako bi	skočil?	Spustita se vidva malo nizdol, da se hlod ustanoví	A
ga je spreletelo nenadoma. In ob tej misli je	skočil	z zofe, v lica mu je šinila kri.Skoro bi bil	A
Franc!“ Že so bila udarila kopita ob tlak, toda	skočil	sem z voza. Prijel sem jo za roko in sem jo	A
napraviti? Izmislil sem si, da bi umrl, če bi	skočil	v vodo in bi ne plaval.Tam stojim, ob bregu	A
pustil butaro tam, da bi pobegnil svoboden,	skočil	iz gozda z lahkimi koraki.Butara mi je bíla	A
pripravljen zate ... Komaj sem prestopil prag, je	skočil	mimo mene človek ter izginil v urnem begu; debel	A
je z roko ter si otiral čelo. Kakor hitro je	skočil	mimo mene tisti človek, spoznal sem ga takoj	A
preko rdeče pobarvanih lestvic. Naposled je	skočil	na voz tudi voznik, zavihtel bič, zaklical je	A
molitvenik je držala v iztegnjeni roki. Hlapec je	skočil	z voza in se je sklonil čez Francko. ”Vstani	A
okrenil se je že, da bi hitel k notarju nazaj,	skočil	predenj in kričal tam, tolkel s pestjo po mizi	A
je in juha se je razlila po odeji. Mihov je	skočil	izza mize, da je prevrnil stol in otroci so	A
ko se je že danilo, se je že zdramil in je	skočil	s postelje ter posegel še neoblečen po listu	A
Stisnila sta si roke, pohitel je za njo in	skočil	v kočijo. Voznik je vozil počasi po dvorišču	A
po pusti Šentpetrski cesti. Iz široke veže je	skočil	kuštrav otrok in je kričal na vse grlo.Za njim	A
vso noč, da so mu krvavele roke, zjutraj pa je	skočil	na vrt.Spal je v mehki travi do večera, zvečer	A
je ozrl z nemirnim pogledom, kakor da je bil	skočil	v poluspanju iz postelje. Do poslednjega	A
ob tem zidu je svetil mesec -- in nato sem	skočil	na vrt in preko ograje na cesto.Zato ker so	A
In mora ji odpreti pot, da ga ne zaduši ...“	Skočil	je kvišku in obstal kakor okamenel.Njegova drobna	A
to blago že precej iz mode ...“ Mrmolja je	skočil	s fotelja. ”Ali za Boga, gospod poslanec	A
Samo oblaki so hiteli. Tone je	skočil	preko trnjeve meje in je pohitel na holm, da	A
proti nam. Velik pes je bil, toda lajal ni,	skočil	je z velikim, tihim, mačjim skokom.En sam skok	A
vetrom povaljal v prahu; bosopet paglavec ga je	skočil	pobirat in takrat je imel Evstahij zadosti časa	A
jutranje sonce. Spreletelo ga je za hip, da bi	skočil	doli, kar z rokami in z glavo naprej, ”da bo	A
grlu od same velike osuplosti. Razbojnik je bil	skočil	na okno in je skočil v izbo, pa ga ni pozdravil	A
osuplosti. Razbojnik je bil skočil na okno in je	skočil	v izbo, pa ga ni pozdravil strah in krik, temveč	A
Na plotu se je prikazal prešestnik, ročno je	skočil	na cesto, niti opotekel se ni, lestev pa je	A
tisti lestvi sem plezal nocoj do okna in sem	skočil	v izbo in tam ... kar se je tam godilo, o tem	A
”Dobro ste razločili. Plezal je,	skočil	je v izbo in je ostal dolge pol ure pri tisti	A
čudu in strahu; dacar, ki je sedel ob oknu, je	skočil	in se je ozrl; in celo sam, grešnik, je prebledel	A
vedi kako, zasuknil se je v kolobarju in je	skočil	na vrt, med nageljne in narcise.Pohodil je narcise	A
noči pohujšanja, ko se je vzpel na okno ter	skočil	v izbo, ga je pozdravilo dvoje razprostrtih	A
je skozi okno, pa je vzkriknil in planil ter	skočil	z enim samim skokom na pesek; in še zvrnil se	A
moč tega angela božjega. Ko se je vzdramil, je	skočil	bistro na noge, razklenil se in razmahnil, nato	A
/ stran 11 . / Ustavil je pred hišo in je	skočil	z voza, vrgel vajeti hlapcu ter se napotil naravnost	A
Jaz zavijem na levo!« Marko je	skočil	z voza in je krenil na desno. Napol pijan je	A
natakaricam? Tedaj pa se je zgodilo, da je	skočil	izza mize pijani baron Peter, prevrnil ropotoma	A
osmojen in omamljen, brez brk in brez suknje;	skočil	je k potoku, legel je na trebuh, razprostrl	A
stresli ter obstali. Nikolaj se je zdramil;	skočil	je prestrašen kvišku, pogledal skozi okno ter	A
- - - - - - - - - - - - V istem času je	skočil	Ivan Mrak s postelje, kot da ga je stresel kdo	A
je za tesne barke; blagor mu, ki je zasopljen	skočil	z mostu na krov!Tisoč jih stoji na produ, obupanih	A
rok ni mogel vzdigniti. Tat in razbojnik pa je	skočil	v izbo. Razcapan človek je bil, ves nečeden	A
na raskavo lice. Nato je stopil k oknu in je	skočil	in je izginil. Dolgo je stal župan v izbi	A
tega je ležala na njem debela plast prahu.	Skočil	je kvišku, dasi je le še težko stal na nogah	A
imenitnejše je slavnostni govor. Kolikrat je Prosén	skočil	na sredo sobe, poklical Malko in ji dal popisano	A
je koleselj ustavil pred pobožnimi farani, je	skočil	na cesto rdeči in trebušni gospod Matevž ter	A
gosposki voz, in še predno je voznik ustavil, je	skočil	na cesto črn gospod ter je z razprostrtima rokama	A
in smešen, kakor našemljen otrok. Luka je	skočil	izza mize. ”Kam pa ti, Luka?“ je vzkliknil	A
Kaj bo pustil lakomnež goste same? Zajec je	skočil	čez cesto in jaz se tresem!“ Z dolgimi koraki	A
. / . / stran 29 . / Siv maček mu je bil	skočil	rahlo na ramo, krivil je hrbet, privijal se	A
ježila siva dlaka; z enim samim tihim skokom je	skočil	Luki iz naročja ter izginil v temo.V tistem	A
široko je odprl oči. Vzdignil je glavo in život,	skočil	je kvišku, opotekel se je, kakor vzdramljen	A
naslonil za nekaj časa, a kadar sem zadremal,	skočil	sem v hipu zopet kvišku, kakor da me je kdó	A
jih ne raznesel veter, vzel sem klobuk in sem	skočil	na klanec. Hitela sva naravnost čez polje	A
vihrajočimi lasmí. Skril se je v polju kakor zajec,	skočil	je v jarek, sključil se je in poslušal napeto	A
”Kdo ti je dal pravico in oblast?“	Skočil	sem z drevesa in sem pobegnil, še preden me	A
navzgor. Nenadoma se je okrenil umazani paglavec,	skočil	nam je naproti in je zakričal. ”Žaba!	A
odkod udaril glas, odklenil vrata. Marko je	skočil	- brez šuma, kakor da se je bila odluščila pest	A
Saj ne maram ogoljufati smrti ... saj nisem	skočil	s strehe na cesto.Le poklical bi jo rad, pomignil	A
razleglo v klanec nizdol. Bebec je zavrisnil in	skočil	proti oknu, šepavec ga je surovo potegnil za	A
V tistem trenotku mu je bušila kri v obraz,	skočil	je, da bi odprl duri, da bi stopil pred njo	A
sanj. Stresal se je od radosti, kot da bi bil	skočil	s toplim telesom v potok: valovi so ga objeli	A
zaspal je takoj. Ali predramil se je nenadno ter	skočil	s postelje: zdelo se mu je, da sedi nekdo na	A
tako nerodno, da mi je plamen opalil véke.	Skočil	sem na okno, z okna na vrt.Ležal sem v koprivah	A
”Auf!“ . / . / stran 125 . / Mate je	skočil	s postelje.Sanjal je z odprtimi očmi, ko se	A
je udaril ob mizo, da se je prevrnil kozarec;	skočil	je k Jakobu in ga je zgrabil za prsi.	A
bilo precej visoko in je šlo na vrt. ”Če bi	skočil,	bi padel med koprive, morda bi še zakričal!	A
Nista se vozila dolgo. Lojze je	skočil	z vozá, Pavle za njim, nato sta šla še sto korakov	A
švigali po zraku, note so frfotale, boben je	skočil	kvišku in se je zagnal v dirigentko, podij se	A
zasijalo je zunaj, zasvetlikalo se je... stopnice!«	Skočil	je kvišku, ves se je tresel in komaj sem se	A
kaj bi z Mikšem -- umrl je; nanjo privezan, je	skočil	v Ljubljanico!Prijetno in lepo smrt si je bil	A
očetu, bìl mu je na prsa z drobnimi pestmi,	skočil	jekvišku in mu je udaril v obraz, sklonil se	A
človeka!“ Kakor da bi se bil vzdramil, sem	skočil	k njemu in sem ga prijel za rame. ”Odpusti	A
Zavijte pred prvo hišo!“ Voznik je	skočil	z voza, konja sta postala pred gostilnico.	A
Prestrašil se je, vrgel je odejo raz sebe in je	skočil	s postelje.Skočil je in se je opotekel in je	A
vrgel je odejo raz sebe in je skočil s postelje.	Skočil	je in se je opotekel in je omahnil - ”Prepozno	A
amolklo. . / . / stran 263 . / ”Samo čez plot bi	skočil	in samo par korakov, pa bi bilo!“ Postal	A
je takoj v postelji in je odprl okno ter je	skočil	v sneg.Sneg mu je segal do kolen, toda bil je	A
ramen, tako da so se zasvetile bele gole roke ...	Skočil	je s postelje in se je slekel, položil je v	A
s teboj, malo bi te vsaj spremil, toda glej,	skočil	sem bil z voza, čemu bi se zdaj vračal nanj	A
je vzkliknil osojniški ves zasopljen in je	skočil	z voza. ”Ni še izkazana!“ je odgovoril prisojniš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani