skočil (601-700)

Adijo, pa da se kmalu srečava!“ Ko je župan	skočil	z voza, je izpil na dušek polno majolko vina	A
imenuje tisto gnezdo, Katon, kali, ko si prvi	skočil	v trnjavo in razsajal, da se ti je divil sam	A
ko je ustavil tuj voznik doli ob mlinu, in je	skočil	iz voza v topel kožuh zavit gospod in se ozrl	A
ozračju, v tej temi! In nekako brzo in sočutno je	skočil	žarek k Anici na posteljo, pobožal ji bledo	A
Hipoma pa mu je šinila rdečica v obraz in je	skočil	kvišku in se ozrl po čredi. »Mogoče	A
Prijel se je za glavo in mrmral: »Zakaj nisem	skočil	z brvi!« Anže in Marjanica sta ga gledala	A
Jerice ni!« je dejal Anže. »Jerice ni?« je	skočil	Luka kvišku, »kje je?« »Ne vem,« je	A
hipov pozneje mu je bilo lice zopet temno, in	skočil	je iz sobe, planil proti Katrini ter zaprl za	A
Bledom hvaliti Opatijo, potem celo Neapelj in	skočil	nato hipoma na Peč in slednjič pozabil celo	A
ali ne bi bilo bolje, da bi vendar kar takoj	skočil	k Tagliatu in mu potisnil nož v trebuh. »Ne	A
konji. Tedaj je videl, kaj se je zgodilo, in je	skočil	na voz h grofu, ki ga je prizadelo.Z desnico	A
Tako je dopovedal. Tedaj pa je	skočil	Peter Duša kvišku in vzkliknil odkrito jezno	A
veselo: »Jej, Martin, kako prav si mi prišel!«	Skočil	je z ognjišča in zavpil na ženo, naj ne nori	A
vrgel denar naglo nazaj pod okensko polico in	skočil	iz hiše.Kakor da je prav ta trenutek oprezoval	A
razmetaval ogenj. »Že grem,« je vzkliknil Golja in	skočil	h kapnici; zajel je vode in planil k hlevu.	A
siknil vroči Nikolaj Strassoldo. Mladi Radetič je	skočil	k njemu: »Moj stric ne izdaja.Prekličite!«	A
v stenska vrata, da so odletela na znotraj.	Skočil	je v sobo, ki je bila kot veža mračna in še	A
me po krivici.’ . / . / stran 412 . / Pa je	skočil	birič in udaril Mater božjo v znamenju čez obraz	A
Uf, kako bo dober! Hip zatem sem že	skočil	z zapečka.Kaj pa, če so polena v štedilniku	A
Mhm, kako dober kruh! Spet sem	skočil	na tla, naložil še dve poleni, potem pa znova	A
tako od daleč, kot da bi se bal, da bo kruh	skočil	iz pekača na tla.Da, nisem sanjal!	A
miška zaganja v slona, me je še bolj pogrelo.	Skočil	sem pred njo in ji z razprtimi rokami zaprl	A
bilo tesno pri srcu. Ves čas sem gledal, ali bo	skočil	kdo vame iz gmajne.Na domu sem moral sam pomagati	A
sedet v krsto maček... Ko pa me je zagledal, je	skočil	iz krste na tla...« V mojih mislih je	A
lahko prepodil. Edino upanje je bilo, da je pes	skočil	kar tako po ulicah navzdol... Beločopec	A
centimetrov. »A boš šel ven!« sem pobesnel,	skočil	iz trave in ga hotel prepoditi z udarcem noge	A
Počakaj, ti grem po mleko!« sem vstal sam in	skočil	v hišo.Prepričan sem bil, da jo je domov prignala	A
velikanska krila na roke, jih vzdignil in - hop -	skočil	z vrha jamnice na tla. Jamnica je bila visoka	A
najmanj pol metra dlje, kakor bi, če bi samo	skočil	z jamnice.« To nama je dalo pogum.	A
prostor, da bi Drago lahko na mivki vzel zalet in	skočil	na sovražno ozemlje. »Za Moste!	A
mislil, da bom zgorel na vozu. Nekajkrat sem	skočil	na tla in si zlil na glavo vedro vode, a je	A
Ko sem porinil zadnji snop skozi lino, sem	skočil	z voza in pohitel k bratoma. »Gremo	A
da je umrl mlinarjev pomočnik. Ves vroč je	skočil	v vodo in ni ga bilo več iz nje.Zgodilo se je	A
Miško pa nič. »No, kaj pa ti je zdaj...« sem	skočil	na tla in šel gledat v jarek, ali ne leži kje	A
poklicni ponarejevalec. »Boglonaj!« sem ji	skočil	v objem in brž odhitel iz kuhinje.	A
spat v svojo posteljo!« Brez besed sem menda	skočil	na tla in odšel iz sobe.Brata sta me začudeno	A
najboljšega cvetnega medu, med mojo malico pa je	skočil	h gospodu župniku po daljnogled. »Če	A
preprečili, da ne bi - kot je sam dejal - spotoma	skočil	še na Mojstrovko. »Vi pa niste nič boljši	A
bilo treba iti obhajat neko Franco v Podnart,	skočil	v Ljubljano k Foersterju, da bi mi povedal,	A
Odletel je zamašek steklenice.	Skočil	sem v stolp po kositrne kozarce ter nazdravil	A
stara leta pa je bil tako gibčen, da je s tal	skočil	na mizo, ne da bi se je kaj oprijel z rokami	A
bil počen... Saj veš, to je bilo tedaj, ko sem	skočil	z Razorja na Jalovec!« »Skok je bil	A
sem se svojemu cerkovniku Pezdirniku, da sem	skočil	pokonci kot mladenič. »No, malo bolj	A
in drugače si ni mogel pomagati, nego da je	skočil	raz ozidje v veliko globočino, kjer se je pobil	A
ne plačaš!« Že se pripravlja, da bi z okna	skočil	na tlak, in sluga moj trepeta praznega žepa	A
celo zelenkasti čeveljčki. Človek bi najrajši	skočil	z brvi v Ločilnico, da bi mu ne bilo treba gledati	A
tisoč je dosti preveč.« Danijel je kot besen	skočil	pokonci: »Pri Mlačanu so slabe naprave?	A
klobuke z glav, pisar pa je ustavil konja ter	skočil	s sedla. Bil je to mlad človek, oblečen nekako	A
loški gredo s sulicami in vas iščejo!« Jerom je	skočil	prestrašen na prag in vrgel mrtvega petelina	A
glavo, da ni ta, nevarnost opazivši, spretno	skočil	v stran, tako da je Vrbanov udarec šinil na	A
policaj in čuvar javnega reda na Dunajski cesti.	Skočil	je v pivsko sobo, prijel z roko za široko sabljo	A
ker se mu je bližala zadnja ura. Kvišku je	skočil	v postelji.Gotovo je občutil hude bolečine,	A
»Spoditi!« Teolog je	skočil	s sedeža, kakor da ga je strela zadela.A brez	A
Divjam, da vam pred obraz ne smem; v plamen bi	skočil	po vas in v morje, kjer je najglobokejše!«	A
Da me požira vrtinec v vodi, bi ti gotovo ne	skočil	za mano!« Družba je pritrjevala.	A
deželnemu dvorcu. Ko je jezdec na Novem trgu	skočil	s sedla, obkroževala ga je gosta množica, da	A
spretnosti pri jezdenju. Med največjim dirjanjem je	skočil	na primero iz sedla na zemljo ter zopet bliskoma	A
je zapil, praviš?« rjul je Tinač. Hipoma je	skočil	kvišku ter pri bližnjem vrbovju urezal mehko	A
grof Egon ter sredi otoškega dvorišča mogočno	skočil	z malih sani. Janezu Igli pa je zarenčal	A
tudi, in sicer ravno tako kakor baronesa Zora!	Skočil	je sam v vodo in izvlekli smo ga iz nje tam	A
globokih luž. Strmeč je obstal tik nje ter takoj	skočil	raz konja. »Moj Bog!	A
po obrazih, če je Marks Wulffing med plesom	skočil	posebno visoko.Skakal je v resnici, kakor bi	A
omahnila v njegove roke. Ta se ni dolgo pomišljal:	skočil	je z njo na voz, sedel tik nje ter jo objel	A
zgodilo, da je brat Jurij v obleki in obutvi	skočil	v vodo.Okrog njega je završalo in visoko je	A
zdrav sem bil, pa sem komaj čakal prilike, da bi	skočil	na vejo in pričel peti, kakor poje petelin v	A
zajedno. Pojemal je ogenj v peči in hitro sem	skočil	po veži k skladanici pred hišo, da prinesem	A
zažugal, »desetkrat deset piščancev!« potem pa	skočil	k presrečnemu Lisjaku v še topel škaf. »Pa saj	A
Tebe za zgled, tebe za zgled!« sem ponovil,	skočil	z dedovega kolena in začofotal po vroči vodi	A
pognal med koče. »Kje je kdo?« je zavpil in	skočil	s spenjene živali. Na pragu bližnje koče se	A
skozi staro hrastovje in bukovje ob Krki, je	skočil	zajec.Mož se ga je močno prestrašil.	A
»Prežun ni odnehal, še meč je potegnil in	skočil	nad Hotimira.« »O, ti grdavž!« je Stojana zavpila	A
prišel Hartvik. Ko je zagledal Hotimira, je	skočil	predenj. »Kje si bil dozdaj?« je zarenčal.	A
bljubljena nevesta. Klicala je na pomagaj in jaz sem	skočil	in ga prepodil.Ne morem pomagati, če je tako	A
spoznali bodočnost do leta osorej. »Visoko si	skočil	in daleč,« je Ljubin pohvalil Vitogoja. »Dobro	A
čez ogenj, je prhnil čezenj tudi Ljubin sam.	Skočil	je najvišje in najdlje.Vsi so ga hvalili in	A
velika večina. »Hlapci!« je Trlep revsknil in	skočil	s štora.»Ko se vam bo godila krivica, se me	A
preiskovali in merili hrbec ob cesti. Somrak je urno	skočil	s konja in ves vesel povedal, kaj so Višenjski	A
in jo domov pocedili!« Stavbenik je nenadoma	skočil	iz zavetja in popal upornika: »Privežite ga	A
zvedel, da lahko snubi na Šumbregu. Zdaj je	skočil	ves vesel in urno poslal hlapca v vas, ker je	A
se vidi skozme!« je star suličar pokimal in	skočil	s konja, drugi pa za njim.»Na takem potu se	A
»Kje? Kje?« je mož s sekiro v roki	skočil	in videl.»Ljubin! Hotimir!« je zavpil in stekel	A
zemljo. A ko je Hartvik umaknil pete, je tlačan	skočil	k Trlepu, da bi mu povedal, kako in kaj je storil	A
je držati sulico in sukati meč. A Hotimir je	skočil	in po betici treščil pesjana, potolkel deset	A
»očetu, kajpa, povem po pravici, kam sem še	skočil,	pa bo dobro.« Poberetova domačija je	A
A Nace, najmlajši, je ujel očetov pogled,	skočil	in prinesel majoliko vina, zdravega in starega	A
vmes.« Neža se je nekoliko pomirila, on pa je	skočil	k opatu po svet in pomoč. Nad samostanom	A
Kumerdej se je nemirno presedal, zdaj pa zdaj	skočil	v stransko sobo in se vselej vrnil še bolj nemiren	A
napotil v Suho Krajino. »Poloni reci ...« je Tone	skočil	za njim, »aha ... tako ji reci ..., da se je zmerom	A
gospoščine bi jezik brusili ob nas.« »V Stično bi	skočil,	« je Francè zdaj povedal. »Kaj pravite?«	A
so fantje pritegnili očetovi misli. Trlep je	skočil	na cesto.Voz se je ustavil.	A
pred graščaka.« Slabè je pokimal Trlepu in	skočil	na voz. »Srečno pot in opravi dobro	A
kaj se godi. Ko se je voz ustavil, je prvi	skočil	z njega. In kaj je bilo?	A
obstali. »Slabè, zdaj pomagaj!« je mož zavpil in	skočil	naprej, pa Slabè je bil že planil. Prednji	A
cesti. »O, da ste le že tu!« mu je Matevžek	skočil	naproti. »Kaj je tako hudo?« se je starče	A
odnikoder ne bo.« »Kaj ne bi do Polone lehko	skočil	kar jaz?« je Tone popal. »Le potrpi	A
vežnih vratih. »Hm, nekaj ni prav,« je Trlep brž	skočil	v hlače in pogleda skozi okno. Mesečina	A
češ, ne vem, kaj bo.« Trlep je brez ponude	skočil	še na Grm, da bi obiskal nesrečnega pevčka.	A
vpitje ljudi. Opat je mignil, brat vratar je	skočil	venkaj. »Pater opat, pater opat!« je	A
jim mora biti hudo!« so se mu oči meglile.	Skočil	je s skale in se obrnil proti domu.	A
Če ne, dam jaz ob tej priči!« Ko je Nace	skočil	za smotkami, je padla Jožetova velika roka pod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani