rog (49-148)

vsaka na videz še tako podprta trditev v kozji	rog.	V teh treh domačih načinih dokazovanja tiči moč	A
kolibe sloka ženska; v rokah je imela krilni	rog,	ozirala se je po možu, in ko ga je zagledala	A
je potem h kolibi na kolesih in pobral krilni	rog	s stopnic, kamor ga je bila položila ravnateljica	A
niti dovolj tega! Gospa ravnateljica mu je dala	rog	in zatrobil je na svojem zibajočem se odru zopet	A
sijajna točka za pse višje izobrazbe bi bil lovski	rog,	ta naj bi tulil, vmes bi se morala oglašati	A
vajvoda. Četrti lepo piše in zvit je ko ovnov	rog.	Ta bo za kraljevskega pisarja.	A
pasu mu je visel na lanenem konopcu kozlovski	rog.	»Krok, pozovi rogove, vedi jih na okope, glasno	A
pred Svarunom po deželi.« Radovan je izpraznil	rog	z vinom.Natočili so še in dali Iztoku.	A
Ni utegnil. Pritisnil je zaokroženi	rog	k ustnicam in ponovil doneče znamenje. Prefekt	A
so to, jasna dvorjanica. On je dvignil svoj	rog,	da mazili z oljem sreče tiste, ki so nedolžno	A
zašumela, dvignila se je pesem, oglasil se je	rog,	v slavju je utonila žalost. V Svarunovem dvoru	A
zidovjem, je kriknila straža in zatrobila v	rog.	Zbor Antov je planil iz spanja, preplašen in	A
jeziti nase, da se je pustil ugnati v kozji	rog	živali, ki bi jo bila nemara ugnala navadna	A
dni v posteljo in da se mu pozná edinole črn	rog	na čelu.Nič veselja ali tolažbe nisem občutil	A
preperelimi durmi. Od nekod se je oglasil lovski	rog	in jata vran se je dvignila z glasnim krikom	A
zvona ječi čez plan, doli v stolpu kliče grajski	rog	tlačanstvo k obrambi, v zavetje, molitev ljudstva	A
grajskem taborišču završi. S stolpa zapoje	rog	k brambi, a plašna množica se dviga in moli	A
Turek se vrača od Metlike! Ojo, vse v zavetje!	Rog	zapoje, ljudstvo beži v tabor.Brzo, brzo, dušman	A
Magdaleni zaplaka zvon; v Pobrežju zagrmi top,	rog	kliče ljudstvo v zavetje.Ljudstvo beži s polja	A
je silovitejši, križ se nagiba ... Tedaj zapoje	rog	na levem bregu. »O, naši, naši!« hlastne Bakič	A
sedajo hlapci; v jutranjem soncu se blesti jeklo.	Rog	zapoje, vitezi se spuste v valove.»Hazurala	A
mrzlo ivje hrume v zbore, kmetske čete kliče	rog,	sveta jeza jih poziva na mejdan.Ho, le vkup	A
svira muzika ... Čuj: od Korane se razlega bojni	rog	in bobni ropotajo. Zahvaljen Bog, kranjska vojska	A
besedne igre s čebelami. »Tolminec je kakor ovnov	rog,	« si je predočeval, »reče ‚križ’ pa misli ‚mož	A
povelje naš Ciril. Trobentač je zatrobil v bojni	rog,	narejen iz lubja.Proti mejni mlakuži se je pognalo	A
in to tem bolj, ker se je iz gozdov oglašal	rog,	z melanholično zavitimi glasovi, zbirajoč čredo	A
njo pa so se togotili resasti psi, in lovski	rog	se je oglašal.Bila je prijetna, srce ogrevajoča	A
obleko. Zdajci v dolu radostno zapoje lovski	rog	in zmagoslavno oznanja tihi Zali, da je pokončan	A
po sledovih, in ti, Conrade, zatrobiš mi na	rog,	da bo lovskoveselo odmevalo med hojami.Tako	A
zmešati glave, nego obrni ok . / . / stran 62 . /	rog	sebe poglede in povej mi, je li to takšno jutro	A
Izginili so hlapci in psi. In zapel je lovski	rog	in po Zali je odmeval in njega melodični glasovi	A
svojo šapo!l V dolu se veselo oglasi lovski	rog	in psi zahrumé, da kar vse odmeva.Uslišal je	A
da bi videl, ali je vse v redu, zatrobil na	rog	in zamahnil z roko.Konji so zahrzali, vodiči	A
v srcu in jo mašil v grlu. Kmalu je čuvajev	rog	spet naznanil bližajoče se tujce. Bila sta Ditrik	A
tudi menihom všeč!« Iz takih misli ga je vrgel	rog	grajskega čuvaja, ki je naznanil, da se nekdo	A
grajskega stolpa je zategnjeno zavečal čuvajev	rog,	Urh se je vznemiril in hitro povedal, kdo je	A
bo ugladil, če bo še kaj treba.« Kar ti je	rog	z brega dvakrat po vrsti zarenčal znamenje,	A
obakraj Ljubljanice so zagnali krik in vrišč,	rog	je trikrat zatulil znamenje, da je konec tekme	A
ob vozniku in trobil na skoraj kolobarčasti	rog;	njegov otožni glas je odmeval po vsej stiški	A
je v rebri nad samostanom baš tačas oglasil	rog	‒ dogovorjeno znamenje, da straža vidi sumljive	A
stare beneške zlatnike, s srebrom okovan napitni	rog	in dosti še drugih, ki jih je stara domačija	A
bo prešla sčasoma v njega samega. Posamezen	rog	je imel dokaj parožkov.Enega več kakor pa je	A
vrezal v podrti topol svoje znamenje, jelenov	rog	s celo vrsto parožkov.Pozaznamenoval je več	A
vse naokrog vrezovati svoje znamenje, jelenov	rog.	Lesa za novo katolicistična-1563	A
v dvoje mogočnih debel vrezan velik jelenov	rog	z mnogimi parožki, v znamenje, da se tu prične	A
bila pot užejala. Odmašil je meh, si natočil v	rog	lesničnjaka in ga v dušku izpil.Napolnil je	A
in ga v dušku izpil. Napolnil je še drugič	rog,	pa sam odpil komaj za dva prsta, drugo pa je	A
Jelen. Ob svitu ograja si je natočil spet poln	rog	lesničnjaka. Tokrat Kalini ni ponudil pijače	A
Brlezu, kam in kako naj vrezujejo po en jelenov	rog.	Lisjaku ni nikoli rekel stopiti na trdino, še	A
Ostrorogovci zadrgnili težkemu biku močno vrv okrog	rog,	ga prevrnili na hrbet in ga privlekli po zmrznjenem	A
Zvedava je brž presodila, da je zvit kakor ovnov	rog.	Vzhodnjaki so odveslali.	A
je pristopil k Zlatolasi Lipi in ji dal kozji	rog:	»Pol kroga boš vodila ti, za drugega pol pa	A
Lipi, ki mu nekaj dopoveduje in mu ponuja kozji	rog.	Srnjak pa ji prikimava in je rog vzel.	A
ponuja kozji rog. Srnjak pa ji prikimava in je	rog	vzel. Trrraaa, trrraaa, trrraaa!	A
Srnjak spet trikrat zatrobil na grbasti kozlov	rog.	Ta trenutek je pa iz srede topolov planil velik	A
bronasto bodalo, nasajeno na močan srnjakov	rog.	Tičalo je v usnjeni nožnici.	A
sina Zorne Kaline in si velel koj natočiti poln	rog	opojne pijače. Pokusil je sladko rdečino, ji	A
Nič prida.« Ostrorogi je v dušku izpil poln	rog	vina in odšel v svojo kočo. Prav takrat se je	A
se Blaž in zardi, da bi ga France bil v kozji	rog	ugnal v taki učeni stvari, to se mu je zdela	A
izpovedi ni hodil. Vse ljudi je znal v kozji	rog	ugnati, samo fajmoštra se je ogibal pa tistega	A
Veselo zatrobi vratar, stari hišni služabnik, v	rog,	ko zagleda ljubega gospodarja pred gradom; viseče	A
ta-taaa. Na vasi je zatrobil Marko na kozji	rog.	Veselo je poskočil Volkun, se vzpel Marku na	A
kožuh zoper dež preko nje. In čutarico in kozji	rog	in roženico; vse kakor Jernej. Obleka mu je	A
nestrpno poslušala, kdaj bo v tretje zapel Markov	rog.	Traaa, traaa Smuknila je v h	A
razporedila živina po planji. Marko pa je zatrobil in	rog	je pel za Marka lepšo pesem, kakor jo poje srebrna	A
svetega Jurija dan. Marko mu je odgovoril na	rog:	Jiiiihahahaha, hrrr, hrr, hr. Zarezgetal je	A
so zapeli kozji zvončki in redkokdaj Koračkov	rog.	Oživela pa je pot čez Vrh.	A
more videti.« Na dvoru je trikrat zapel Markov	rog.	»Zna, zna ovčarske navade in dobro je prepasel	A
odgovarjali. . /\ .. stran 405 . \/ Kozarjev	rog	v Pečeh se pa ni niti enkrat oglasil.Pasel je	A
»Ni hudir! Ti nas lahko v kozji	rog	uganjaš, če se o bankovcih menimo; ali ako bi	A
majhna pest vojakov bi nas bila lahko v kozji	rog	ugnala.Pocepali smo kakor snopje na zdrobljeno	A
podoba, kakor bi hotel z glasom vse v kozji	rog	ugnati. »Jaz sem enkrat v pridigi slišal, da	A
ljudi, ki imajo občutljivo kožo, in v kozji	rog	se tudi ni dal ugnati. »Imam ga ‒ imam!« zasmejal	A
cokljo. Ko je dospel na ravno, nastavil je svoj	rog	in trobil veselo v jasno jutro. Voz je bil poln	A
časniki tudi ceneje nego v Parizu trobijo v	rog	tistega podjetnika, ki kupi njih prepričanje	A
njim hudo rvati, preden so mu plen ugrabili. En	rog	je volu odlomil in je ponoči dostikrat vanj	A
Prst je vzel iz ust, pa je pograbil kozo za	rog.	»Mekeke,« je zameketala koza in vstala.	A
nadložna in nerodna. Lansko jesen je celo izgubila	rog,	kar čez noč ga je izgubila. Smejal se je Kekec	A
povpraševal, kje je tista miška, ki ji je pojedla	rog.	A Keza ga je samo gledala in je migala z brado	A
miška, ki ni imela boljšega jela nego star kozji	rog.	Kekec se je splazil po drugi strani po hribu	A
Sklonil se je k njej in jo prijel za edini	rog.	Stresel jo je pa ji je govoril: »Daj, zgani	A
A Keza se ni zganila. Ko je izpustil Kekec	rog,	je padla njena glava nazaj na trato.Kekec se	A
bliže k jami. Še enkrat jo je prijel za edini	rog	in jo je nalahko stresel.‒ »Zdaj pojdeš, Keza	A
bedasti miški, ki je ponoči ubogi Kezi pojedla	rog.	Pa Keza ni bila prav nič žalostna.	A
menda še zapazila ni, da ji je pojedla miška	rog,	ker ni prav nič meketala in niti enkrat ni zajavkala	A
Košutnik je bil. A tudi Košutnik vas užene v kozji	rog,	če se po zraku pelje na Dobrač k svoji ljubici	A
potil. Okoli pasu je imel privezan kravji	rog	z oslo.Iz hlačnega žepa je molel vrat steklenice	A
debel terenec. »Kaj pa Snežnik, Mačkovec, Krim,	Rog,	Gorjanci in drugi gozdovi?« sem ga vprašal.	A
smo prekoračili progo Bela cerkev Kočevje, na	Rog	pa prišli v prelepem sončnem dnevu. Novinci	A
žensk v četi. Ko bom zopet peljal novince čez	Rog,	ti bom pustil Zadnikovega Francija.« »Eh, no	A
Švejk in pri tem zamahnil. Ko smo prišli na	Rog,	sem oddal Zadnikovega Francija v tamošnjo četo	A
je pa svojo gonil. Ni se dal ugnati v kozji	rog.	Brez nezgod smo prišli do Otrobovca.	A
tudi, kako so se kdaj tudi naglo umaknili na	Rog.	Drugače so bili borbeni in nenehoma so primerjali	A
premaknili v Stari log. Ranjence smo spravili v	Rog.	V Starem logu je brigada počivala, fantje so	A
In zopet je ena četa spremljala ranjence na	Rog,	mi pa smo se znova premaknili na Čatež in Zaplaz	A
skodele vina, dva težka soda smo pa poslali na	Rog	v bolnišnice. 5. julij.	A
smo morali poslati četo borcev z ranjenci na	Rog.	22. julija.Bila je noč, ležali smo na položaju	A
zaskrbljenim obrazom. »Kaj bi nosili ranjence na	Rog,	kar v Otrobovcu jih pustimo,« je govoril intendant	A
klerikalca, jaz nočem biti. Čemu bi sto let v en	rog	trobili.Rogove je treba vsakih nekaj deset let	A
špekulanti in verižniki, ker ne pojem v njihov	rog	in ker ne obiskujem njihovih hiš, bi mož z nižjim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 49 149 249 349 449 549 649 749 849 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani