Tu in tam je čepela koča, z vinsko trto preprežena, slabo zidana, z raztrganim ostrešjem ali pa še celo nevarno v stran nagnjena. Vtis tega kraja je bil čuden, nevesel, in to tem bolj, ker se je iz gozdov oglašal rog, z melanholično zavitimi glasovi, zbirajoč čredo okrog pastirja. V sredi te pustinje pa se je tiščalo štacijsko moderno poslopje, kakor da bi bila kultura prav hitro stopala tod mimo ter v hitrici pustila to svoje znamenje za seboj!