nova beseda iz Slovenije
Ivanki boljši dnevi, če začne Lazar misliti na | resno | delo. Ali dandanes je tako: misli, misli | A |
Ali dandanes je tako: misli, misli človek na | resno | delo kolikor hočeš, se pripeti, da si brez kruha | A |
sem Lazarja, kaj misli storiti, ko bi Vahulja | resno | poskusila, da izžene Ivanko iz hiše.Zmajal je | A |
stranke, da mi je večkrat spregovoriti kako | resno | besedo o zmernosti in varčnosti, sam pa tehtam | A |
ne bilo vendar še za rabo. Dostojanstveno in | resno | je sprejel dacarja in mu naklonjeno odprl svoje | A |
zdrčal z nosa, tako ga je stresalo. Dr. Piš pa je | resno | zrl v papirje in dacar v doktorja. Oni so se | A |
je rekel dr. Korenina in si zadovoljno, pa | resno | pogladil svojo brado. Sodnik je mislil, da je | A |
dvignil z dostojanstveno komodnostjo. Sila | resno | je gledal predse, malo pokašljal je, potem pa | A |
deci ga ni dvignila. Ali zato nič misliti in | resno | svarim vsakogar, da kaj ne zine!Pri naši deci | A |
ponavljala moje besede, zamislila se je, me | resno | pogledala in ne brez strahu, in sem vedel: Zdajle | A |
fantek, čeprav je divjak in me je bil zadnjič | resno | užalil.Sila rad odpira peč in brska po pepelu | A |
uro, pokazal jamstveni list in vljudno, toda | resno | opozoril gospoda na nepregledne posledice, ki | A |
nisem njegove izjave, da jo je naredil, vzel za | resno. | Otroci imajo svojo lastno znanstveno terminologijo | A |
v svoji sebični samozadovoljnosti nisem bil | resno | prizadeval, uganiti opominjajočih teh pogledov | A |
dovolj za vse. ‒ Dela pa tudi!« je dostavil | resno. | SIROTA NAJDE STARŠE Nebogljeno sirotče zapuščeno | A |
imela s sabo, bila je jako ... Silil je pa tudi ni | resno | nikdo, saj je bila še gost. Tako ji je preostajalo | A |
najprej v skrivnosti svinjske kuhinje in ji sila | resno | razkladala, da je svinjam teže kuhati nego ljudem | A |
« Mirno in | resno | ji je odgovarjal oče: »Jaz te ne podim. Ne branim | A |
občutje svoje lastnice. . / . / stran 91 . / | Resno | je gledala Smuka, pomembno mu pokimala in globoko | A |
spada le-ta zadeva in ki imajo moč v rokah, | resno, | svoji važnosti primerno in hkrati blagohotno | A |
vzela Janko in jaz. Dva dni je bil bolan, tako | resno | bolan, da ni šel v pisarno; še v gostilno ga | A |
Govori počasi, z zamolklim glasom, važno in | resno, | kakor da stoji ob odprtem grobu nepozabnega | A |
zdravje ‒ in tebi, častito omizje (častito omizje | resno | zre v svoje kozarce), da si se tako izpodbudno | A |
primernejši način izkazati hvaležnega, nego da vam | resno | in svečano obljubljam, da se hočem vsikdar z | A |
izrednih lastnosti duha ali telesa, ki bi mogle | resno | omajati moje razpoloženje do ženstva.Ana Poč | A |
ko mi bo lahko stisnil roko in čestital. Prav | resno | ga skrbi, da mi bo sploh nedostajalo časa za | A |
seveda s popolno pijanostjo, ki jo popiše z | resno | vnemo v vseh podrobnostih, pojavih in nasledkih | A |
po 25 let ... Vzdihnil je, me otožno pogledal, | resno | kimaje z glavo, potem pa spravil prerezane tri | A |
... Ne vem, ali vse to | resno | misli ... Zabobnal je s prsti po mizi, stopil | A |
učitelj in tajnik Podržaj. »Prosim,« ga je | resno | zavrnil brivec, »tu ne gre zame, ampak za doktorja | A |
doktorji na svetu!« »Prav imaš,« je pritrdila | resno | županja, »še je pravica na svetu. Škoda se | A |
opravilo, se ni dalo izvedeti, možje so se držali | resno | in so bili nenavadno trezni: to ni obetalo nič | A |
sta luč, in ko je Slavica stopila s stola, je | resno | pogledala Batiča v oči in rekla: »Jezna sem | A |
odhrknil, in ko ga je potem Slavica prijazno, dasi | resno | vprašala, ali ni dobro, je bilo zopet vse v | A |
izogibali drug drugemu, da jim ni bilo treba | resno | se razgovoriti o tem, kar jim je vsem najbolj | A |
takim in enakim zbadljivim besedam. Mirno in | resno | je spregovoril: »Slavna sodnija, prosim za kratko | A |
odzvati enako dovtipno. Zato se zadovoljite z | resno | besedo!Gospoda, da sem se zaročil z gospodično | A |
je bilo?« ga je vprašal in držal se je čuda | resno. | »Ah, nič,« je odgovoril Janko dobre volje kakor | A |
z njim, da bo kaj podlage!« In potem sem se | resno | hotel lotiti pijače, da požrtvovalne dame, ki | A |
po mojem skromnem mnenju. Gospod F. me je | resno | pogledal, globoko je zasopel in potem nadaljeval | A |
doktorju Koširju se je vzbudil nagajiv odpor. | Resno | je prikimal in z glasom naklonjene nepristranosti | A |
v gorkem kotu pod štedilnikom, in mojster je | resno | razkladal sinu in vajencu: »Čakajta, da pride | A |
suplenta in en enoletni prostovoljec so bili | resno | zaljubljeni vanjo. Mračilo se je. | A |
Sami ob sebi niso otroci nikaka zasluga. Ali | resno | se trudim, da jih zredim in vzgojim v zdrave | A |
Vsako društvo naj bi se ob sklepu vsakega leta | resno | povprašalo: Ali sem v resnici potrebno? ‒ in | A |
oropa važnega vzgojnega pripomočka in mu tako | resno | ogrozi nadaljnjo obrtno izobrazbo! Toda kadar | A |
mežalo, drugo je bilo široko odprto, trdo in | resno | je gledalo v hčer. Božala je bledo lice, ni | A |
glavo, vstala in po prstih prišla k Pirčevi. | Resno | in strogo je gledala.Pirčeva pa se ni mogla | A |
lepo, bo šel z grdo!« »To je moška beseda!« je | resno | pri trdil Kačar. »Takih ljudi ne trpim v svoji | A |
vprašala, iz kakšne da je hiše in ali misli | resno. | Tuji plesalec pa se je divje zagrohotal, da | A |
venomer moraš poslušati deco in njene želje in ji | resno | odgovarjati.Odkrižal sem se jih, da sem čul | A |
in kakršna ju poznam, sta med vožnjo silno | resno | pljuvala predse ter gledala za pljunki, kako | A |
nož in klobaso ... »Stop!« ga je ustavil oča. | Resno | je gubančil čelo in majal je košato glavo: potem | A |
nataknjene naočnike, podpletala je nogavice in je | resno | prikimala. »Oča, prosim te, tvoji nazori niso | A |
‒ | Resno | in z zanimanjem me je poslušal odlični moj sopotnik | A |
vprašal, kako se pišemo ‒ trije smo bili ‒ in lepo | resno | in počasi si zapisoval naša imena: Janez Meningitis | A |
opravljati, Janez je hodil s trdimi koraki in | resno | veleval, kakor se spodobi za velikega hlapca | A |
domislil, da ne sme biti prijazen, in je nadaljeval | resno, | skoro malomarno: »Deni kamor koli, morda semkaj | A |
toplo rekel nepoznanemu možu. Tuji gospod pa je | resno | vprašal dečke: »Če vas v šoli ne učijo majčkeno | A |
gospodka, da je kar dobro počil. Toda takoj je | resno | pristavil: »Sedaj sem jaz na vrsti.Daj mi korobač | A |
hrbet, roke in ga pogladil po glavi. Nato je | resno | razsodil: »Ali se res čudeži gode!Hvala bogu | A |
Zato je poskusil pri sinu Anžetu. | Resno | mu je svetoval, naj opusti ovčarsko službo in | A |
govarjanjem ni odnehal. Pa je tako naneslo, da je oče | resno | obolel in tedaj poklical sina in še može za | A |
gospodarjem!« »Ne verjamem, Jera!« je odmajal | resno | z glavo župnik. »Predobro poznam Franceta.« | A |
Župnik je stopil nekaj korakov za njo in ji | resno | naročil: »Jera, molči o tem drugod!Stvar uredim | A |
pezdir v očesu svojega brata ‒« je rekla Lojza | resno | in ji požugala. Jera je ihtela in si brisala | A |
stegnih. »Le smej se,« je rekla Jančarica | resno, | da je Matic pri tej priči utihnil.»Boš že videl | A |
pomolčal. Nato je, še vedno gledajoč kvišku, rekel | resno: | »Boste že zvedeli.Toliko vam lahko povem, da | A |
potrebna,« so pritrdile druge in šle počasi in | resno | v hišo, kot bi prišle kropit mrliča. »Ne obupuj | A |
osupli. Zakaj po atovi smrti je hodila mama | resno | in tiho. »Otroci, ata živi!« je pripovedovala | A |
stopnicah. Ko sva pritavala do vrha, sem se | resno | skesal. »Pusti me vendar. | A |
modri starešine in stari vojščaki so sedeli | resno | ob Svarunovem ognju.Videli so, kaj počenjajo | A |
je Sloven v hipu streznil. Irena se mu je z | resno | kretnjo umaknila, centurio se je ozrl v obraz | A |
lice je bilo temno kakor oblak in ponovil je | resno | in svečano: »V pogibel greš ti in ona s teboj | A |
senceh mu je kovalo, pred očmi se je dvigalo | resno | lice Epafrodita, čigar besede so trkale kakor | A |
Epafrodit spoznal žensko. »Kaj želiš?« je vprašal | resno. | »Cirila sem!« | A |
Epafrodit spremil do vrat na dvorišču in mu | resno | ponavljal: »Váruj se sumljivih senc!Roka naj | A |
rokami. »Ne moreš?« je izpregovoril Epafrodit | resno. | »Ne morem! | A |
milost, ne pogubljaj me!« Grk ga je gledal | resno, | molče. Nato se je dvignil, stopil trdo predenj | A |
imeli radi; čeprav njenih zlobnih pripomb niso | resno | jemali, kakor niso docela resno jemali gospe | A |
pripomb niso resno jemali, kakor niso docela | resno | jemali gospe Adele same, so bili vedno rahlo | A |
RASLA JE JELKA DO NEBA Marija mi je | resno | rekla: "Pogovoriti se moramo."Ana je stala nekje | A |
uprto pogledala. »Me imaš res rad, Miloš?« je | resno | vprašala. »Bi bil zdajle tukaj, če te ne bi | A |
vprašal iz oči v oči, a kakor da ne popolnoma | resno: | »Hotel sem te vprašat, kako to, da si se morala | A |
Neverjetno, koliko veselja je imel s študijem, kako | resno | ga je jemal in kako dosledno se je spuščal v | A |
v takem tonu pogovarjaš z menoj? Jaz mislim | resno. | « »Če ti moj ton ni všeč, ne morem pomagati. | A |
Lahko bi ga bila že vajena ... Mislim pa tudi jaz | resno, | čeprav ti tega očitno ne verjameš.« | A |
Samo z ljubeznijo ne bi prišel daleč.« »No, | resno | sva se že govorila.Zdaj pa še odkrito in naravnost | A |
Martini. »Saj veš, da tega zadnjega nisem | resno | mislil ...Ja, kaj pa je?« | A |
Ti se lahko hecaš, ampak jaz mislim prekleto | resno! | « je rekel. »Tako to enostavno ne gre več naprej | A |
Prijazno? In kot da | resno | misli ali samo zaradi lepšega?« »Šefi ne govorijo | A |
sestanek,« je mirno pripomnil Klemen. »No, ja, | resno | se nisem zanašala na to, da bo kaj,« je rekla | A |
imela roke kakor ciganka. Rudi se je držal | resno, | toda v ustnih kotičkih mu je drhtel razigran | A |
zabaval. »Potem se res misliš unesti?« je čisto | resno | vprašal Resnik. »Ne vem, zakaj mislite | A |
si premehak!« ga je učil Rudi. »Zadevo moraš | resno | vzeti v roke.Ko sem bil jaz še na svojem, je | A |
Vleče jo že od vsega začetka. Nikoli ni | resno | mislil.Samo privošči si. | A |
malo zmešalo! »Lahko,« je s težkim jezikom | resno | odgovoril Rudi Resnik. »Saj sem dovolj priseben | A |
ljudi. Kljub temu do današnjega jutra ni prav | resno | razmišljal niti o očetovi krivdi niti o možnosti | A |
Gradnikov!« Bledi deček je ponavljal zakletev, | resno, | skoraj moško se je glasila njegova obljuba, | A |
njo in deco, srečen smehljaj preleti njegovo | resno, | oznojeno lice, maha jim z rokami, kliče Lovreka | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |