nova beseda iz Slovenije
duhovni pa grof?« »Bog pomagaj,« je odrezal | resno | župan.»Čenčava, kakor da sva se opila.« | A |
je sicer slonel ob zidu. »Spravi!« je velel | resno | župnik. »Tudi kak tak spomin na davne čase, | A |
solze v oči. »Koliko otrok pa imaš?« je vprašal | resno | župnik. »Saj me je kar sram povedati,« je vzkliknil | A |
Tu sem.« »Vidimo,« je prikimal | resno | župnik, »le povej še, zakaj!« Anže je globoko | A |
človek in ni bil na dobrem glasu. Strogo in | resno | ga je gledal Štefan.Oni pa se je vrgel v naslonjač | A |
jih puščaš v nedeljo brez maše?« je odvrnil | resno | Štefan.Stal je ob mizi; v svitu lojenke so se | A |
kar si podpisal?« je nastavil višji diakon | resno, | segel pod talar in razgrnil list. »Beri, moj | A |
Duša se je pomilovalno nasmehnil in dejal čudno | resno: | »Moji opravki, oče Kragulj, so taki, da jih | A |
Brat jo je jezno udaril. | Resno | ga je posvaril oče.Deček se je kujal. | A |
Ugani jo, Tone!« »Ali je dekla ali vdova?« je | resno | vprašal Božič. »Dekle, prav od fare, moj ljubi | A |
rahlo porogljivo. Ko pa je videl, da grof Adam | resno | molči in mu je lice temno, je dejal: »V dostojnih | A |
njima zgodilo, da sta se morala zadnje čase | resno | pogovarjati o skorajšnji poroki.Po veliki noči | A |
ugovarjal Gradnik. »Pa četudi,« je dejal Matko | resno. | »Ne spodobi se, Janez!« | A |
le v glavo ne pade! Še sumil te nisem do zdaj | resno. | « »Kdo pa bi me drug?« je vprašal Lapajne. | A |
Kot krotivcem upora se sicer Hrvatom ni nihče | resno | ustavljal.V Rihemberku so razkropili množico | A |
odšla, prav nič pa ni pri tem prikrivala, da | resno | računa na nebesa. Ata jo je šel rešit | A |
je možakar odšel, sem ata napadel, ali misli | resno. | »Ne boj se za našega beločopca... | A |
nobene milosti. Če nisi vzel njihovih besed | resno, | so drugič prištorkljali v kamro tako glasno | A |
odvrnili oče. Pogladili so se po bradi in dostavili | resno: | »Fantič, za šolo si danes prepozen. | A |
Jakeljnom sva ju debelo gledala, ali mislita | resno | ali naju vlečeta za nos, pa je prvi rekel: | A |
podala roke po prvi jutranji maši. »Začel si | resno | skladati...« »Res! | A |
»Ja, to pa ni nič izjemnega...« mi je čisto | resno | odvrnil vodnik. »Če se znaš gori približati | A |
Pri meni ni šale: kar vzamem v roke, mislim | resno... | Kot dušni pastir vam želim vsestransko pomagati | A |
dneva na temnem...« je predlagal tako življenjsko | resno, | da mu nisem mogel ugovarjati. »Veste, moja pripoved | A |
Da mi ne boste razstrelili vsega Triglava!« | Resno | sem mu povedal, da mi gre samo za varnost turistov | A |
ženina.« Debelo me je pogledala, ali mislim | resno, | potem pa mi je zavzeto prikimala, da me bo res | A |
zaradi Triglava pač! In tako sem imel prvič | resno | opraviti z vodo prav na Dovjem. Komaj leto po | A |
nam pri gradnji predorov?« Mislil je povsem | resno. | Toplo sem se mu zahvalil za ponudbo | A |
zakon,« dostavi kovač, »in sicer obetala prav | resno! | « »Vedno še premalo!« | A |
temni noči na ozidje. Čemu tudi ne, ker sva si | resno | obetala zakon?« Župnik z Vrhnike si mane roke | A |
si mane roke jako nemiren. »Zakon obetala, | resno | obetala,« zajeca končno, »to še vedno ni nič | A |
samo v zakonu ali pa tedaj, kadar se je zakon | resno | obetal.Ravnala sva se strogo po propisih blaženega | A |
sprednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo | resno | in skrbno veliko božje oko, da si brez strahu | A |
je zaječala: »Vi se samo šalite, Prešeren! Vi | resno | na kaj takega ne mislite!« »Čisto resno! | A |
takega ne mislite!« . / . / stran 118 . / »Čisto | resno! | Jaz in Andrej Smole, oba misliva tako! | A |
koprnela po njej, katere v tistem trenutku morda še | resno | ljubil ni.Dvignil jo je k sebi in na njegovih | A |
diplomatskih svojih tovarišev se ni zmenil. | Resno | je korakal med njimi, a odgovarjal ni nobenemu | A |
njega. »Zakon je zakrament!« je odgovoril ta | resno. | »Pojdi se solit!« je kričal Zupan. | A |
ko ga je predstavljal knezu, »in če se smem | resno | izraziti, potem pravim, da pričakujemo mnogo | A |
ravnokar videli naše svečenike!« »Govorimo | resno! | « ga je karal Smole.»Večkrat smo se že pečali | A |
da bi mene užgala za stalno ter mi vzbudila | resno | ljubezen.Trdil sem, da take ženske na svetu | A |
osemnajst let; ali nosil se je, kakor ste videli, | resno | in moško.Že tedaj je vedel, da ločijo naju visoke | A |
gorje nam, če bi na gradu pravice ne bilo!« | Resno | je gledal in nekako mimogrede je še omenil: | A |
in ljubša mi je smrt, nego da bi prelomil to | resno | obljubo!l Zdravnik je vtem izpral in očistil | A |
svet!« »Ampak prababi,« sem zastavil čisto | resno, | »se ti ne zdi, da se mogoče vseglih mal precenjuješ | A |
jokal, ko te posluša. Zdaj pa vidim, da čisto | resno | krevsljaš sem ter tja po svoji ubogi pameti | A |
nasmehnil. »Ne več, žal, ne več,« je Budislav | resno | odkimal.»Veste, neki naš človek je po nevednosti | A |
Zdajle pa je bil nejevoljen na Zlebora in je prav | resno | mislil, da mu bo primerno posvetil.V srcu ga | A |
slaboviden, da ne gledaš daleč predse,« je počasi in | resno | pogledal zbeganega mladeniča. »Njim ni nič, | A |
Veste, iz same radovednosti!« je oče dejal napol | resno, | napol smešno.»Koliko naj potlej zaleže očetova | A |
in nalovijo sužnjev za sejme na Jutrovem!« je | resno | rekla in pogledal po vseh. »Čudno je tudi, zakaj | A |
samostan.« Pater Konrad je molčal, čez čas pa je | resno | rekel: »Nikar, preudari, naš red je zelo strog | A |
Majnhalm . / . / stran 205 . / pa se je prav | resno | zagledal v Zofijo, hčer Otona grofa Ostrovrharja | A |
Čisto nazadnje pa je Hotimiru povedala zelo | resno: | »Ves čas sem mislila nate, tačas na tekmi, med | A |
za trenutek prideta hitro gor!« je Majnhalm | resno | naročil Ditriku, ki je le žarel od neskončne | A |
podaril njemu,« je Majnhalm povedal prav počasi in | resno | vprašal: »Ali bi šla rada?« Zaročenca sta se | A |
hotela, ko je zraslo do vola.« Kumerdej ga je | resno | in karajoče pogledal, a priorja pohvalil: | A |
ustrašila, da je skoraj omedlela.« Trlep ga je | resno | gledal. »Zdaj me je pognala, da bi pri | A |
že!« se posmeje Matija. »Motiš se, šleva,« | resno | odkima Brnad.»Človek ima samo enkrat v življenju | A |
»Kar mora biti, mora biti.« Brnad se je | resno | trudil in ubijal za doto. Vselej, ko je dobil | A |
dejal nekoliko trdo in jo je pogledal skoraj | resno | in strogo. Kakor nož ji je šlo v srce: Moji | A |
opatom bo treba še prej govoriti,« je Trlep | resno | odgovoril. Kopič se je ustrašil, Urša je pogledala | A |
meče oči, to mu dopovej!« ga je Štepič meril | resno | in rezno. »Mogočen si, mogočen!« ga je Trlep | A |
Bolezen se Ančki ne premakne, menih zdravnik jo | resno | le gleda, kadar pride. »Saj ne bo hudega,« je | A |
je gospod Boštjan nasmehnil. »Saj se držiš | resno | in rezno kakor ponočni čuvaj o polnoči.« | A |
imam, nekaj prav posebnega še imam!« je jud | resno | dejal in umolknil. »Pokaži, brž pokaži!« je | A |
»Prav. Če mi obljubiš, da se boš | resno | ozrl za kako drugo mladenko, kakor sem ti rekel | A |
pridi ven, govoriti moram s teboj,« reče Nande | resno. | »Kaj ti je?« ostrmi deklica. | A |
pijan, a besede pisarjeve, katere je ta tako | resno | govoril, zdramile so ga popolnoma. Vstal je | A |
jaz ne verjamem ‒ iz ljubezni in vsega lepega | resno | šalo delati?Ko bi bil k nam prišel, jaz bi si | A |
kakor pritrjujete.« »Nisem bolna,« reče ona | resno. | »Potem imate nekaj drugega na srcu, kar vas | A |
veselo širni svet odpira, da glavo podpira in | resno | tu sedi, kakor bi bili vsi dobri ljudje pomrli | A |
nekaj mimogredočih občanov in vsi se med seboj | resno | posvetujejo, kaj storiti.Tudi novodošlim se | A |
pravi stara gospa in se na pol nasmehne, dasi | resno. | »Pač, gospa, morda pa vam je v spominu samo | A |
solze po licu tekó. Jame ga tolažiti, šaljivo in | resno | skazuje, da taka reč ni vredna, da bi se človek | A |
čepé, to zelenjad prodaja. Vsi ti vino pijo in | resno | in tiho poslušajo mladega človeka, ki na oglu | A |
karpa« so bili vina polni in so se grozovito | resno | držali.Pa poskusiti je hotel, kako bi nevarnosti | A |
brezmiselno. »K nam,« reče Anton pol šaljivo, pol | resno, | a vendar mu obraz zopet malo od rdečice zatemni | A |
tega ne vem več, ne smem vedeti,« reče duhovnik | resno. | »In vi morate spovedno skrivnost čuvati tudi | A |
je od skal odmevalo, držala so se zdaj vedno | resno; | celo lice je imelo nekak otožen izraz in, kadar | A |
vratca odpre, z voza stopi samo brat. Nenavadno | resno | lice ima, temno gleda, gospe ne pozdravi. Moralo | A |
Mica pa ga je prijela za rokav in mu popolnoma | resno | pogledala v obraz: »Lahko je moj denar tvoj | A |
»Ne smej se. | Resno | mislim.Frčejevo Rezo vzemi in z njo dobiš tudi | A |
njeni razdraženosti in da zbadanja ne vzamejo | resno. | Začela se je umikati: »Babe neumne. | A |
pri krčmarju Rebrniku?« Tako je govoril oče in | resno | lice se mu je še bolj pooblačilo. »E, kaj!« | A |
šalim,« pravi Reza na to resnobno. »No, ker | resno | govoriš,« odgovori čez nekaj časa brat, »pa | A |
glede katere so konservativni društveniki jeli | resno | glave in rame zmajevati, češ ‒ kaj bo zopet | A |
oni je že odhajal. »To je fantast,« dejal je | resno | Bolè.»Pa pojdiva pozdravit barona! | A |
moj kolega, pusti take burke!« »Jaz govorim | resno, | gospodje.Meden bo pristopil narodnemu klubu | A |
tudi ne! Preneumno je bilo!« pristavila je pol | resno, | pol s smehom. Korena se je polastila sedaj druga | A |
očeh. »To mi je novo!« dejala je kratko in | resno. | »Da, tako se govori! | A |
vzela hčerino glavico med obe roki in dejala | resno: | »Prav je, da si mi vse to povedala.Ti si še | A |
da ste pričeli take neumnosti z Milico? Da bi | resno | mislili ... « »Gospod doktor!« vzkliknil je razdraženi | A |
»Oh, kaj! Da bi | resno | mislili ‒ študirali bi, izpite svoje končali | A |
se Elza. »Korenika je v sanskritu!« odreže se | resno | Majaron.»Indogermansko sorodstvo!« | A |
bili pač navajeni in zategadelj mu nihče ni | resno | ugovarjal. »Pa enemu naših prvih mož v trgu | A |
zapazil, da že v tretje, odkar je iz postelje, | resno | premišljuje, ali mu bode pač mogoče iti popoldne | A |
za agitacijo si ti kakor nalašč!« reče doktor | resno. | »Znanstva imaš dovolj, razvpit nisi kot naroden | A |
spravil bi ga bil pač čez most!« odreže se Megla | resno; | »tako pa se je bati, da si kako nogo zlomi, | A |
gospica, kakor vi pravite, jaz sem Sloven,« reče | resno. | »Čudno!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |