Zdaj se mi je zasvetilo in sem razumel, kaj so me včasi vpraševali njegovi pogledi. Opažal sem jih bil in tudi čutil, da tiči v njih prikrita želja, ki otrok odlaša z njo na dan; sam pa si v svoji sebični samozadovoljnosti nisem bil resno prizadeval, uganiti opominjajočih teh pogledov, ki so nemo, pa vendar živo vpraševali in priganjali: »Priden sem ‒ kje mi je nagrada za mojo pridnost?« Sedanja prilika mu je bila slednjič premagala plahost in ozire, da je šel in predložil svoj skromni račun za svojo obilno, dosihmal nam dobavljeno pridnost.