Vsak pač po svojih zmožnostih! ‒ Iskreno sem torej hvaležen tebi, dični Rebula (dični Rebula si utrne solzo) in vam, milostiva (okrogla milostiva si utrne nosek v prepasnik), Bog vama povrni razglednice, šopek, torto, govor in tako obsežni poljub stotisočkrat, pa brez škode za zdravje ‒ in tebi, častito omizje (častito omizje resno zre v svoje kozarce), da si se tako izpodbudno spominjalo moje skromne zasluge. Mislim, da se vam vsem ne morem na primernejši način izkazati hvaležnega, nego da vam resno in svečano obljubljam, da se hočem vsikdar z vso vnemo in z vso vztrajnostjo truditi, da bom tudi zanaprej vsako leto imel svoj god.