pred (1.001-1.100)

nami Zadar, v nas visoki junij. Park je razprt	pred	nami kakor dlan in jaz zastokam: kok je vroče	A
VIII. Ne morem več zaspat	pred	polnočjo. Tam gor je luna.	A
/\ .. stran 42 . \/ IX. Če zdaj bežiš	pred	tem, kar je bilo, in gledaš vejice, ki jih je	A
In bo lepo. Vse bo še	pred	menoj. Vse bo.	A
Le par korakov stran jutránja gneča in tiri	pred	menoj. Zopet bo rdeča.	A
VII. In tiri	pred	menoj (zopet bo rdeča!) spregovorijo pravljico	A
Od pamtiveka nepremično ždita in sta iskrena	pred	nočjo in dnevom, skulpturi bronasti, ki nanju	A
Čopovi pri Gutenbergu cesto prečkam, in tiri	pred	menoj (zopet bo rdeča) razveselim se: fajn,	A
vrage, vrnil v avto šolo, če že ne bojo prej	pred	božjim tronom. Drama se zunaj bo nadaljevala	A
Vinilmanija, ljubi tretji dom, ko cincal sem	pred	Brucom: bom-ne bom... Pa sem!	A
In take it, Satch! Skrivam	pred	njimi, da ne morem več, Louis pa je menda komajda	A
Kaj je še lepšega? Popoldne je	pred	mano. Ko jem, se včasih spomnim na Ljubljano	A
ko sem, obupan, ob večerih s šihta sesedel se	pred	pico, z glavo v spleenu in čutil nogi kot stokilska	A
peš, kjer sem se prej peljal. Glej, ravnokar	pred	znakom sem obstal: Pekrska ulica (takrát še	A
hrana! Pogosto se mi je sanjalo o Smodetu: ko	pred	par meseci postal sem pionir (célo princesko	A
Pričenja se z vsakdanjim dnevom, fotografiranjem	pred	hišo in različnim pogledom na nič hudega sluteče	A
rumeno./... Počasi spravljam, kar se sploh še da	pred	zimo.Admirativno in tudi katarzično v kakšni	A
več kot jasno, da zna poet, katerega knjiga je	pred	nami, dojeti bivanjske razsežnosti človeka na	A
knjigarna in antikvariat; Aškerc še vedno čaka	pred	Lekarno - pred glavno celjsko Lekarno je doprsni	A
antikvariat; Aškerc še vedno čaka pred Lekarno -	pred	glavno celjsko Lekarno je doprsni kip Antona	A
Stara zgodba pravi, da je s smeri Laškega	pred	davnimi časi prišel popotnik in vprašal malčka	A
Cjelu. Zaljubljenca - kip zaljubljencev stoji	pred	nekdanjim Razvojnim centrom Celje nasproti stare	A
Ljubljana Odklop - priljubljena oddaja, ki jo je	pred	leti predvajal Kanal A, nedolgo tega pa so jo	A
je Ko bom tih in dober; ... mimo lokomotive -	pred	mariborsko železniško postajo stoji znamenita	A
restavracija v Mariboru; ... k Albancu na pomfrit -	pred	železniško postajo v Mariboru je kiosk, kjer	A
vrtinčil spomin na minule čase. Pa sva se stepla	pred	hišo in skoro bi padla. Zdaj mi visoko žvižga	A
cesto v dolini napeta kot vrv žrebeta, ki noče	pred	oje. Jutri.	A
saj ne odhajam jaz. . /\ .. stran 18 . \/	Pred	vrati Pred mnogimi leti je v kotu sobe luč	A
odhajam jaz. . /\ .. stran 18 . \/ Pred vrati	Pred	mnogimi leti je v kotu sobe luč zagorela. (To	A
sem si koleno razbila. Zdaj to ni več važno -	pred	vrati sem. Odpreti jih moram in iti.	A
sem vsak hip lovila in vsak hip bežala. Strah	pred	vsem, najbolj pred ljudmi in psi, je uril moje	A
in vsak hip bežala. Strah pred vsem, najbolj	pred	ljudmi in psi, je uril moje noge. Na pomlad	A
Nesmisel Drhtim kot voda za jezom, bilke	pred	nevihto, živad pred klavnico. Aj, smrt, bedasta	A
kot voda za jezom, bilke pred nevihto, živad	pred	klavnico. Aj, smrt, bedasta in nesmiselna jezik	A
stari svet. V nas je nemir iskalcev in strah	pred	neznanim. Modro in črno Po modrem morju	A
Bolna. Moje misli so lilije	pred	smrtjo. Prsi mi polni blažena vera v Nič, ki	A
on ne misli nič, le kot včeraj in kot lani in	pred	pol stoletja toplo, tiho zatrdi na uho pod belimi	A
dnevnika, v katerem se kot na dlani zvrstijo	pred	nami vesele in žalostne zgodbe nekega življenja	A
se belí naproti in zdaj v mogočni prelepoti	pred	njim stoji ves dom njegov. In glej, mladenk	A
strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor;	pred	njimi pa v obleki snežni v naročje Jefteju	A
glasnó, živo v lice zarudela, ko je stopil on	pred	njo. »Daj mi cvetko, dete zalo, da na prsi jo	A
. / stran 60 . / Za mano ure sončne sreče,	pred	mano groza temnih dni, krog mene stene večne	A
POTUJČENI ZEMLJI Pozdravljam sončna te ravan, ki	pred	menoj si razprostrta! Ti lepa si kot sen krasán	A
/ stran 87 . / Več biserov ko v dnu morjá	pred	tabo se iskri, in več, ko zvezd je vrh nebá	A
A čuj!... Nek duh zakliče mi: »Kar zreš jih	pred	seboj, zapiši med mrliče mi s pepelom tem nocoj	A
mrliče mi s pepelom tem nocoj!« In stopil sem	pred	žrtvenik, kot bi duhovnik bil, pepel iz oljčnih	A
mi! . / . / stran 97 . / DEKLETOVA MOLITEV	Pred	tabo klečim, izvoljena Deva, ihtim in drhtim	A
sončece čist moj srčni je žar, ne bo me ga sram	pred	tabo nikdár. In vendar zakaj ta čisti plamén	A
sijal je žar; a kedaj ga bom nosila z zaročencem	pred	oltar? Nade mrtve, vene venec, ž njim jaz venem	A
kdo ve, če pa bodo ob zori? Tesarji trije še	pred	dnem napravljajo k lipam se trem, in vsak teh	A
gine, pada, sahne, . / . / stran 111 . / kakor	pred	soncem sneg kopni. In glej, iz vode se sušeče	A
trate, njive, grmeč groznó, preteč strašnó.	Pred	selsko kočico klečé otroci, starčki in žene	A
da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila!	Pred	duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč	A
ta je meni sveta, časti jo moja duša vneta.	Pred	njo presvetlo luč gojim, lepó, zvestó za njo	A
za njo skrbim, naj sveti sonce, zvezde jasne,	pred	sliko moja luč ne ugasne. In cvetek, ki lepó	A
cvetek, ki lepó cvetó, s pobožno berem ji roko,	pred	njo prekrasne vence devam in zraven glásne pesmi	A
ropot ta glas, glas dece, ki milo se joče!	Pred	hišo na selu sodnik sedi, na mizi usodnih pisem	A
sladke zamakne. Že v duhu z ljubljencem se	pred	oltar pomiče med brati in svati, pred Bogom	A
ljubljencem se pred oltar pomiče med brati in svati,	pred	Bogom že združena sta za vsekdar, že dnevi ji	A
ji vstajajo zlati. Razgrinja bodočnost se ji	pred	očmi cvetoča in sončnoblesteča, in slika na	A
cvetoča in sončnoblesteča, in slika na sliko	pred	njo se vrsti ‒ oj kolika, kolika sreča! To sanja	A
Po bolezni 37 Poezija in proza 38 Pozabi 40	Pred	durmi 42 Pri oknu 43 Prilika 44 Prošnja 45	A
110 Naprej 111 Ob povratku 112 Pobratimija 113	Pred	odhodom 114 Samo 115 Slovenska zgodovina 116	A
krvjo sem ga zapisal. . / . / stran 42 . /	Pred	durmi Glasno si pevala, strune ubirala, nisi	A
znano, da me ljubiš, davno vem; kaj ogibaš se	pred	mano, odgovarjaš le očém? Pusti strah in moja	A
snídeva.« Oh, psi še lajajo; al ljubega več ní,	pred	mojo kamrico pa trava zelení. Prežalostno srcé	A
ljubiš? Vse misli, ki v prsih sem skrite	pred	drugimi nosil ljudmi, vse tebi so davno očite	A
bi srca ti ruval, kraguljem jesti jih dajal,	pred	svetom vaš spomin razdjal. Vi jemljete mi sladki	A
ostala bodo vekomaj. . / . / stran 114 . /	Pred	odhodom Žalost mene premaguje, ker zapustil	A
srečen vasoval, ve me boste spremljevale, ko bom	pred	sovragom stal. Domovina, domovina, zbogom, zbogom	A
Počakaj, ljubček moj, postój, postój, ne beži	pred	menoj!« »Le hiti, hiti, ljubica, saj že na koncu	A
zabrenči, vojak se prestraši, očí si pomane,	pred	njim pa patrulja tovaršev obstane, ter drugemu	A
črnini svoji se lesketa, visok je kot previs.	Pred	oltarjem ždi demon, črnino časti, se v odtisu	A
poletje je prespal. V temo jezdi nočni konjenik,	pred	menoj se ustavi gologlav. V drevo čarobno so	A
groma neizgovorjenih besed boji. Na prestolu	pred	njim kača zvita, osem mečev vihti. VII.	A
VII. Na prestolu	pred	njim kača zvita, osem mečev vihti. Potovanje	A
svetišče neba se odpirajo zapornice iz kamenja.	Pred	njimi kurijo ognje, vsi izbrani in sami. Po	A
Jutri: odhod v Pariz. . / . / stran 9 . /	Pred	kapitulacijami Poslednje obhajilo. Imaginarno	A
otožno brado. Kakor v kalejdoskopu plešejo	pred	njim valute, menice, v mavričnem ognju izgorevajoče	A
Človek se pogovarja z vesoljstvom. Skedenj	pred	oknom. Kons: 4 Boston obsoja Einsteina. Einstein	A
ljubljanske hiše, da se zagrinjajo v sivo zaveso	pred	soncem. V Trstu nam požigajo Edinost. Krist	A
Vojak nabada misli obupne na svoj bajonet	pred	oknom. Pardon.	A
klap ‒ klap moj čolniček v trap, kjer ona sedi	pred	gradom in mene čaka. Psa na vrvico, sicer kazen	A
nagnili v novi dan. . / . / stran 79 . / Človek	pred	zrcalom Sivi človek strmi v zrcalo in se gleda	A
A resnice ni. Človek	pred	zrcalom Sivi človek strmi v zrcalo in se gleda	A
Pesem Sedim in pišem.	Pred	mojim, oknom zlato sadje. Vse je pesem.	A
listje lepih sanj. Povej, zakaj si odstrla	pred	menoj svoj lepi pajčolan? Svetli akordi klavirja	A
ko zvončast cvet, zazibljem narahlo pajčolan	pred	svojimi sanjami. Račun brez krčmarja.	A
nisem več sam. . / . / stran 135 . / Molitev	pred	zastrtim templjem Nekatere duše so zastrte kakor	A
Jaz poznam le eno, le eno: Veselje.	Pred	polnočjo zazvoni rdeči zvon in jaz umiram.	A
orgij vase ‒ in se razbegnile v modrem blisku	pred	grozo polnočno. Kajti opolnoči prišlo je razodetje	A
/ . / stran 141 . / Šli so in so umirali	pred	stavbo belo sveta, pred svetlim templjem umirali	A
Šli so in so umirali pred stavbo belo sveta,	pred	svetlim templjem umirali grenkega srca. Mi gremo	A
življenje brez volje, omahovanje, omagovanje	pred	cilji, ki se ne moremo jim približati? S smrtjo	A
mrličem. . / . / stran 161 . / Samomorilec	pred	zrcalom Samomorilec pred zrcalom. Splašena duša	A
161 . / Samomorilec pred zrcalom Samomorilec	pred	zrcalom. Splašena duša.	A
morem vam pesmi končati, smrt že prihaja, že je	pred	vrati ... Ženo mi vzela, vzela bolest je in domovino	A
bojim se iti na križ! Jaz se bojim le pasti	pred	tabo, tiste šibkosti se jaz bojim.‒	A
stran 22 . / Golobčki Golobčki ne sedajte	pred	moja okna. Kaj bi sedali, kaj bi me gledali	A
spominjate ljubice moje, ki kakor vi je prišla	pred	okno, ki kakor vi je odletela, beli golobčki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani