‒ Že sveti se domači krov, zidovje se belí naproti in zdaj v mogočni prelepoti pred njim stoji ves dom njegov. In glej, mladenk cveten zbor, slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor; pred njimi pa v obleki snežni v naročje Jefteju hiti, kot na perutih angel nežni, otrok njegov, edina hči!