Skušam se prenesti k požolteli podobi kraške gmajne, po kateri sem še pred dnevi hodil; a ta revna in dolga senena griva je v primeri s kraško bedasta v svojem topem trajanju. Nedolžna je, vem, a kljub temu je njeno vztrajanje v nemi rasti nesmiselno; bila je tukaj pred tistim, bila je tukaj ves čas, ko je tisto trajalo, zdaj je prav tako še tukaj. In ta trenutek je zavoljo njene preperele in rumenosive nebogljenosti bedast obstoj sleherne trave in vseh trav na svetu.