Ljudje so v notranjosti barake, takó da je prostor zdaj osamljen, stopnišči na levi in na desni se okorno vzpenjata k prvi terasi in belo sinjemu nebu. In takó je prav, ker ne želim si pogovora, ne besed ne ljudi. Vendar vem, da sem pravkar vlekel na uho njihove zadušene vzklike, vnaprej pripravljen takó na upor proti vzdihom in kimanjem kakor na upor proti mirnemu in treznemu opazovanju.