povem (201-300)

ne bo doletela nobena kazen. Že jutri, to ti	povem,	že jutri te bo doletela v ubijalskem trušču	A
In če se mu posreči, da jo najde, resnično,	povem	vam, se je veseli bolj kakor devetindevetdesetih	A
pokvarjena, svinjska. Jaz: Res, Frenk, res, ti	povem,	takšno naključje vse skupaj, vse skupaj naenkrat	A
ta je bil baraba, med nami baraba. Jaz: Ti	povem,	kaj se je zgodilo, najrajši bi ti povedal.Se	A
kontinentov. Da se poženem na pot, da vendar	povem	zgodbo o čudnem zadnjem romanju. A hkrati privezan	A
ker mi pravzaprav niste verjeli. Jaz vam pa	povem,	da je res, čisto vse. -	A
nenavadne balkone na tvojih razglednicah in	povem	ti, da me nekako razburjajo.Se spomniš, kako	A
bilo slišati. »Prišla sem zato, da ti nekaj	povem.	In to bom tudi opravila.	A
»Vseeno je,« je rekla Irene, »zdaj ti lahko	povem.	Poročila se bom zaradi tebe.«	A
s svojimi cajgastimi hlačami. Se danes, ti	povem,	še danes se vidiva. Sede na posteljo in gleda	A
sključeni hrbet, ti si pravi izčimžan starček, ti to	povem,	Vili Fink. Vili Fink ne posluša.	A
baraba. Ti pa nekaj kuhaš s to propalico in ti	povem,	da si boš še enkrat na sekretu žile rezal.	A
njegove črne posle. Kadar on kaj zakuha, to ti	povem,	Vili Fink, kadar on zakuha, ne zakuha za manj	A
zaradi cinkanja in jih še bo. Ti pa si boš, to ti	povem,	spet na sekretu žile rezal. Vili Fink molči	A
nekaj mrcvariš in motoviliš z Djaurom, Vili, ti	povem,	on ni firma zate.Je izkušen, je prekanjen, je	A
kosmati, za svojo žensko Lepo se brigaj, ti	povem,	te vržem po teh stopnicah, da boš imel krvavo	A
- Ti jaz	povem,	kaj si stala zunaj? Hoče z nekakšno krpo	A
- Ti	povem,	kaj si mislila? -	A
- Ti	povem,	kaj si mislila, hrope Vili Fink skozi stisnjene	A
rekel, da me bojo pustili pri miru, samo to naj	povem,	kaj počnem v tem mestu, naj si ne izmišljujem	A
antropologijo ali telepatijo ali kaj že, naj samo	povem,	kaj počnem tukaj, samo to, nič drugega.Ko bomo	A
Nič si nisem oddahnil. Samo tole vam še	povem,	vam osebno to pravim: če ste res kak antropolog	A
nekaj cvetja in nekaj plamenčkov. Mati, jaz vam	povem,	da tole tukaj ni vaš sin, mati ni vaš sin, on	A
bilo lahko, dragi moj tovariš Kostrin, to ti	povem,	da ni bilo lahko.Težek nočni šiht je bil to	A
»Na kaj misliš?« »A ti	povem?	« »Povej.«	A
je v Franciji, ker noče slišati, kadar ji to	povem.	A ne mislim, da je za to kriva visoka peč in	A
»Povej.« »Kaj naj	povem?	« »Kje je bilo to?«	A
sem mu porinil koleno v drob. »Prosi, da ti	povem,	če ne znaš zemljepisa.« »Prosim,« je rekel	A
Jezno je pihnil skozi nos: »Molči, žena, da	povem	do konca!Vrni se in jim povej, da je najin sin	A
stražarji. »Stari, tole je pa pizdarija, ti	povem,	« je vzkliknil Vidži, ko se je kolona zaustavila	A
lakomnika ni,« odgovarja Miha. »Počakaj, da ti	povem	eno, kako sem ga ujezil.Veš, pred tremi leti	A
Veš, Juri, prav rad bi te vzel; po pravici	povem,	da prav rad.Ampak škoda, da se nisi ponudil	A
kakor sem ga videl za mladih dni. ‒ No, da	povem	po pravici, spominjam se še, da je bilo enkrat	A
včasih se tudi tam oglasim.« »Veš, kaj ti jaz	povem?	Enkrat sem ti bil menda že rekel, pa še ti rečem	A
sem to storil; po . / . / stran 85 . / pravici	povem.	Kaj bi dal, da bi mi on ne bil pri znamenju pomagal	A
odgovori dekle in šiva dalje. »Ali hočeš, da ti	povem?	« nadaljuje Štefan. »Le povej!«	A
poslušaš. ‒ Če mi kupiš v nedeljo tobaka, pa ti	povem.	« »O Štefan, Štefan!« se oglasi zdaj mati, »pusti	A
peči! Veter pa tak, Juri! le počakaj, da ti	povem.	Samo enkrat sem bil zadnja leta gori, pa Bog	A
Nič čudnega bi to ne bilo. To ti jaz	povem,	Matija. Poglej ju no, kakšna fanta sta!Kakor	A
»O, kaj se menim! Tako ti	povem,	Juri, pa ne da bi se bahal, klečé si upam vreči	A
ga tudi zdaj ni: ne starega, ne sina, to ti	povem.	« »Kaj pa je s Premcem?« vpraša Juri.	A
Kaj se bo razburjal,« je dejal Premec, »če mu	povem,	da je doma vse zdravo in da ga že komaj čakamo	A
Pravi, da je gluha; a kako dobro sliši, če ji	povem	kaj pravega! Zdajle se ti bodo ustavile solze	A
Taksni ste moški. Ti, Tetrev, da ti po pravici	povem,	si samo toliko boljši, da se ne pretepaš.«	A
Vsi te imamo tako radi. V resnici ti	povem,	Jerica, da sem te imel jaz za modrejšo.« »Kak	A
ne bodo posebno pogrešili, da ti po pravici	povem;	ampak z Bogom se spravi, da ne boš imel sitnosti	A
čigav sin je to očital nedolžnemu človeku, ti	povem	tukaj, brez prič, pripravljen sem pa tudi povedati	A
skrivnost. »Jaz tega ne bom izpričal; to ti	povem,	Bric,« se je hudoval. »Jaz ne bom izpričal.	A
Zefa je molče brskala po ognju. »Ali naj ti	povem,	kako lepo so sprejeli mene?« »Nisem nič radovedna	A
slepili. . / . / stran 178 . / To vam jaz danes	povem.	Jaz bi bil šel za njo, po svetu.	A
Vso igro sem jaz že sestavil,« je dejal, »in	povem	vam jo v glavnih potezah, ako vam je ljubo.	A
ramenih in prsih z železom obito kamižolo. »	Povem	vam, da jih ne bo.Poznam človeško naravo in	A
Kapistranu. Zdaj pa poslušajte, kaj vam jaz	povem.	Da sta Janez Hunjadi in pa ta češki Jurij, ki	A
To vam je predrzen človek! Temu kar	povem,	kako radi bi vidve ušli in kako po krivici vaju	A
Gotovo mi tega ne boš zameril, posebno če ti še	povem,	da polovica vsega govorjenja v hiši stare matere	A
naj se mi ne zameri, da nekoliko več o njej	povem.	‒ Komur je pa že znana, naj preskoči naslednje	A
Hitro mi povejte, o vi, srečni človek!«	Povem,	kje in kako sem kebrčka naletel in Šnakšnepskovski	A
kako je mehkega srca. »Prosil me je, da mu	povem	kaj o njegovem očetu, ki je bil gotovo pošten	A
misliš, pojdem pa k Martinčku. Naravnost ti	povem,	to si le iz glave izbij.Saj še komaj vem, kdo	A
pozdravila, brž ko se preoblečeva.« »Precej jim	povem,	« veli hišna, odpre gostoma vrata in odide.	A
predno čitate žalostno novico.« »Iz srca rad	povem,	kolikor mi je znano.« »Mi vsi dobro poznamo	A
roko! In ker že vse poznaš moje nerodnosti,	povem	ti še zadnjo neumnost, katero sem naredil.«	A
midva pojdeva pa peš, ker ... ker ... naj bo, tebi	povem,	ker se je nekdaj eden mojih ujcev hudo potolkel	A
tega ne vem; kdo jo je poslikal, tega ti pa ne	povem.	Ali če bi te ravno mikalo, zvedeti starost te	A
peljem, po kateri je tebi ljubo. Samo to ti	povem,	da prva pot je bolj stranska, in že stari Komenij	A
človek naprej, ali gre nazaj. To ti le po strani	povem,	da boš vedel, pri čem si, kadar bo o tem govora	A
Kar se tiče velikosti, bo zadoščevalo, ako	povem,	da so nekoč enega ulovili, ki je na tehtnici	A
pragu sem pričakoval profesorja, in ko pride,	povem	mu, kaj sem videl. »Vidiš,« poučuje me, »to	A
dolga pojasnila ni časa, zato dovolite, da takoj	povem,	na kaj se moramo pripraviti ... Ob devetih se	A
asnjevanje lahko izostalo. Ako pa hočete vedeti, vam	povem,	da sem prisluškoval razgovoru ruskega častniškega	A
kot praviš. A zdaj mi moraš dopustiti, da ti	povem	o nadaljnji Terezini usodi tudi tisto, kar le	A
v tej deželi, zato je moja dolžnost, da vam	povem	resnico.Le tako bo lahko nevesta brez vsake	A
Šandor. »Tudi ti boš preskočil to grmovje, ko ti	povem,	kaj se mi je danes primerilo,« je odvrnila vsa	A
oznaši in ne partizani, temveč Rusi! ‒ Zato vam	povem:	Oznaši so drek!Partizani so drek!	A
končno prišel do besede tudi Plantavi Miška.	Povem	vam, pod našimi cimpri so take luknje ‒ to vam	A
cimpri so take luknje ‒ to vam lahko samo jaz	povem,	ki sem vam jih vse po vrsti skup zmazal ‒ take	A
dobro! je spet zašušljal stari Čejč. Samo,	povem	vam ‒ jaz vem, in vsi veste, ki ste preživeli	A
lahko imel kaj proti. Kaj naj ti še drugega	povem?	Hišo ima tu! je poudaril prišlek.	A
njegova in tista naj kar bo njegova! ‒ Ampak,	povem	ti, tako je, tako je ponoči na vseh križiščih	A
mu jé! Bog, jo bo Bumbaš raztreščil, če mu	povem!	Halgato se je nekaj časa obotavljal, sramoval	A
je dvignil kazalec in je požugal proti vasi.	Povem	vam ‒ gruntarji! kravarji! kulaki! ‒ vrag naj	A
vlekel misel, ki se mu je napletla že zunaj:	Povem	vam, ljudje božji, vrag naj vzame tak okraj	A
štore in pručke, da bi se pogovorili. Kako naj	povem,	da se bomo prav razumeli, je ženska odprla	A
3. Moja zgodba, ki jo le redko	povem	po resnici, je pravzaprav sila bizarna. Na 20	A
me povlekla proti neonski lučavi. Kaj naj mu	povem?	kje da sem bila tako dolgo? ‒ in vsa taka! si	A
spet krehnil. Prišel sem samo zato, da vam	povem,	kako je v resnici bilo, je zdrdral z od žalosti	A
da je spet dopustil nezaslišano svinjarijo.	Povem	vam, zanalašč se je ta pesjak počil ‒ da naj	A
lahko lepo počasi jebeš in zdraven moliš. A	povem	ti, tu, kot me vidiš: izbezal bom jaz tega hudiča	A
gledal na televiziji ‒ in veš kaj ti edino lahko	povem:	v resnici je bil še lepši! Tito, je le odmahnil	A
razgrajač ne bo več dosegel, je siknil: Naj jim	povem,	da imaš picajzle!? Mojster je potihem preklel	A
mogoče še malo dodelali s sajami in mastjo.	Povem	vam: ženska bi se celo vrnila.Še leta in leta	A
ostajal do jutra, zdaj ko je mrtev, to lahko	povem,	pustila sem mu, ker mi je ugajalo, za šalo in	A
Krpan Brdavsa premogel, drugi tudi ne, tako vam	povem.	« »Saj res,« pravi cesar, »precej se	A
je, da so šle. Ena med njimi je vešča, pa ne	povem	katera.Bojim se, da mi bo kaj nagodíla, ker	A
Živina mi je obolela. Ampak jaz ti ne	povem,	katero je bolno.Zdaj bomo videli, če kaj poznaš	A
od strada in glada. Pa nekaj drugega vam še	povem:	na vaši kobili bom jahala jaz, vi pa si smete	A
gospod inženir, uredite si po svoje! Ali to vam	povem,	da vam ne dovolim zadrževati drvarjev pri njih	A
je v soseščini.« »Ti se norčuješ, ali jaz ti	povem,	da so otroci moji in jih vzgojim po svojih nazorih	A
poštenjaka Hrena bo pustil na miru. »Resnično ti	povem,	prijatelj, da ti zavidam v tvoji rodbinski sreči	A
Škoda denarja. Da vam na kratko	povem:	pisal sem v Sarajevo, da mi nakažejo denarja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani