povem (401-500)

Za god vam jo bom!« »Torej jutri	povem	Mokarju, da prideš?« »Le povejte!«	A
ne boš imela mnogo opravka. Ali to ti takoj	povem:	če bo treba, pojdeš tudi v hlev.Pri nas si ne	A
Mokar. Nato se je obrnil k Mihu: »In ti, to ti	povem,	če misliš uganjati pri nas take neumnosti, se	A
ga Janeza ‒ pusteža, mar ne vem. Vaši materi	povem,	da ga imaš, in stran pojdeš ‒ nastava hinavska	A
Ali bi jo imel rad za greh in sramoto?	Povem	ti, nikoli več tega pri naši hiši, sicer ‒«	A
»Ančka je!	Povem	ji in jo vprašam.« Postavil je svetilko na tla	A
da ga ne vidi in da ga ne bo učakal. »Ančki	povem.	Kaj poreče?	A
‒ Če pa vendar? ‒ Ne,	povem	mu.Porečem: Stran moram, moram, ker mi ne da	A
moram, ker mi ne da miru. ‒ Tudi Mokarici	povem.	‒ Miha ali jaz!«	A
In spet jo je obšel strah. »O,	povem	mu.Moram!«	A
‒ Kar postavim mu tja. Ali mu pa vse	povem.	‒ Če bi pa zarežal nad mano?	A
zgodilo?« »Nič, ampak kar mislim, naravnost ti	povem,	tako mislim, da imaš ti koga drugega ‒« »Janez	A
skomizgnil z rameni. »Oče, po pravici vam	povem,	iz kraja jo potegnem, če jo obljubite komu drugemu	A
Žal mi je zate, toda nič ti ne branim.	Povem	ti pa, če se pokesaš, Janez, tebi bodo pri nas	A
prijetno mi je bilo. Ali to ti še vse nadrobno	povem,	ko se snideva, ljuba Ančka.Vsak dan mislim stokrat	A
Smilijo se mi. In tudi tako ti	povem,	ko bi jaz ne imel tebe v domovini, Bog ve, kaj	A
za govornike, in začela: »Otroci, takole vam	povem:	kdor ne uboga, ga tepe nadloga!Préklica je iskala	A
žvarovine, pa so zadovoljne.« »Po pravici ti	povem,	da so vsi hoteli na Bledu, če primerjam takole	A
vam, ljuba današnja mladina, prav na kratko	povem	nekaj zgodovine o šolstvu pred sto leti.Tedaj	A
zgodovina dolgočasno branje. Zato vam za sklep	povem	nekaj veselega o slovitem tržiškem zdravniku	A
Saj bom priden.« »No, če boš res, ti jo	povem.	« Pomaknil sem se bliže, da sem se tiščal maminih	A
dražili: Holadri, holadro ‒ Nemci pojo. Naj	povem	zgodbico o našem dečku, ki so ga poslali v Korotan	A
Še manjša ko naša.« »No, zdaj ti pa	povem	zgodbo o treh Kuharjevih fantih. To zavoljo	A
vidim, kako komaj čakaš zgodbe o lisici, ti jo	povem.	Saj veš, kje je pri Lukancu?«	A
/ stran 59 . / Ne jezikajte, dokler vam ne	povem.	« Lastniki kobil so konjarja radovedno obstopili	A
je silil vanj Koren. »Ko ne veste še vsi,	povem;	naj bo.Ko sem lani iztikal po lovišču, sem naletel	A
Morda se je Makalonca vrnila domov. Ko	povem	cesarju, da sem določen za kralja, mi prošnje	A
tako skrbi in veseli petelin?« »Takole vam	povem:	če bi prišel k meni človek in bi me povabil	A
Pa se je pripeljal na ono bukev. Starec, vam	povem,	da takih ni mnogo!Tako, sodim, ga dobite, kakor	A
zrela modrost in velika ljubezen. Ali naj	povem	dva primera?Saj sam nisem bil ne za trohico	A
da ga ne vidim. Rekel sem jim: »Za slovo vam	povem	še, kako je oče mene vzgajal. Naša kajža je	A
peli in župnik je maševal. »Ne, takoj jim ne	povem.	Šele po pridigi.«	A
stran 29 . / Pravzaprav tega nimam za greh,	povem	pa vendarle.Zaradi zajcev bi bilo res neumno	A
»Ne, vaše ne bom. O njej pa	povem	vsakemu.Drugega ne zasluži taka nastava.«	A
»Koliko?« »Tega ne	povem	danes.Jih boš cenila.	A
rekel resno: »Boste že zvedeli. Toliko vam lahko	povem,	da od sedemnajstega ni nihče več cel.Če ima	A
pogledala iz zrele slive, »kar naravnost naj ti	povem:	midva sva te prišla pregovarjat, da bi vzel	A
jo bo tolažil? »Jaz grem tja, sam grem in ji	povem	in porečem; Ne jokaj.Božja volja je bila.	A
pisanja vas najprej lepo pozdravljam in vam	povem:	nič se ne bojte.Tri dni že tečemo.	A
malo razumel napak. Ali kaj bom modroval, kar	povem	naj vsem, ki bodo brali za podučenje.Tako sem	A
čakajte, ljudje moji, v nedeljo vam v pridigi	povem,	kaj je vera.Bog ga blagoslovi, moža! 31. avgusta	A
namreč in štiri otroke imam. Pa vam po pravici	povem,	da ne morem verjeti.Za otroke že, ker me vsako	A
sem prišel,« je pripovedoval, »pred Upravdo.	Povem	vam, da Perun ni lepši od tega cesarja.Zableščalo	A
mojih žilah, če bi vam ne govoril resnice.	Povem	vam, da je do Bizanca še deset poveljnikov s	A
»Bi, ali žejen sem.	Povem	ti, da sva prebila muke za tvojega gospoda.	A
Radovan je takoj segel po vrču. »	Povem	ti, sinko, tako sem žejen, da bi od slabosti	A
pafroditove vile. »Kakor bi v kamen zarezal, kar mu	povem.	Vse se ga prime za večno.	A
»Ne sedem, če ne poveš!« »Vse ti	povem,	samo dober bodi in ne jezi se.« »Taki ste mladički	A
»Za to se ne meni! Tegà ti ne	povem.	Govori, kaj sta se domenila z Ireno?«	A
tebi, gospod! . / . / stran 223 . / Despojni	povem	o razbojnikih.Nagradi te, Epafrodit, in palatinske	A
se sumljivih senc, pripaši najostrejši meč,	povem	ti, da tudi zlatemu orlu ne zaupam!« Iztok ga	A
grem takoj do sina, do Iztoka. Važne reči mu	povem.	« »Iztoka ni doma.	A
da sem hrepenela po njem in se bala zanj.	Povem	mu, kako sem jokala, on pa se bo smehljal; pogladi	A
Sin ne delaj sramote očetu! In sedaj ti	povem,	zakaj sem prišel: Sin mora hitro, še nocoj uteči	A
Graeca fides*. Despojni	povem,	modrejša je od mene.« Roka mu je segla po novih	A
Epafrodit mi je storil veliko dobroto v Bizancu.	Povem	ti odkrito, stric, vzljubila sem magistra peditum	A
Zakaj, o tem Bizanc molči.	Povem	ti pa, da je bil to vojak, kakršnega nimata	A
»Ne toži, jasna dobrotljivost!	Povem	ti, da je Irena pri meni in da je tvoja.« Azbad	A
Zato je ne zve nihčè, doklèr se ne zgodi.	Povem	vam pa, da sem prisegel vsak dan trikrat in	A
»Prisežem!« »Za skrivnost, ki ti jo	povem	o Ljubinici in Tunjušu, zahtevam svobodo: dal	A
pomolčala za hip. »Dà, tudi to sem prisegla, da ti	povem.	Ni ga še.	A
»Samo bogovi so vsemogočni!	Povem	ti pa, da sem zacelil na tisoče src, da sem	A
ga ne utolaži niti Epafroditovo vino. Jutri	povem.	In ti se boš čudil, da ti preminejo tri noči	A
teboj ne morem, ne smem! Obljubil sem ti, da ti	povem	jutri, ko se posloviva.Danes me ne draži več	A
»I živina, živina, saj nič ne rečem. Le to	povem,	kaj je kmetiška gospoda, samo to, nič drugega	A
vas veselim, ker ste mladi, ker ste še človek,	povem	kar po pravici, in zato upam, da vzbudite v	A
Mar ne? Zakaj	povem	ti: kmet se je začel brihtati.Ne prodaja rad	A
kdo jih je zvodil na to sled? - Jok, to ti	povem,	če si ti...« Smrekar je zardel od jeze	A
kako je s Strniško! In če se zlažeš, to ti	povem!	« Čul se je udarec po mizi.	A
pa Jok glasneje zakričal: »Pomagaj, če ne,	povem,	povem -.« Smrekar je odklenil in stopil	A
glasneje zakričal: »Pomagaj, če ne, povem,	povem	-.« Smrekar je odklenil in stopil k	A
ne deri se! Ne vinarja ne zaslužiš več, to ti	povem,	če ne boš pameten.« Mešetar je godrnjal	A
Ali vam nisem povedal - in če ne veste, vam	povem	še enkrat - in povem tudi to, da ste napisali	A
povedal - in če ne veste, vam povem še enkrat - in	povem	tudi to, da ste napisali naslov na Strniško	A
izginila mimo šole v gozdiču. »Ne, nalašč ji ne	povem.	Nisem otrok, ki pribeži k materi, ker se je zbodel	A
je zamahnila s sončnikom. »Toda vnaprej ti	povem,	Minka, da ne bomo puste pri teh večerih.Jaz	A
zbežal, da je zanašalo zadnji konec voza. »Toda	povem	ti, Štefan, da se bo ženska dobro krčila.«	A
O, vem, sama zavist, grda zavist! Toda	povem	ti, da bom poslej nalašč očitno hodila z njim	A
Tega veselja ne učakate. Vse mu	povem,	vse!« Nenadoma ji je šinilo v misel	A
vas obiščem v vaši sobi - saj dovolite, in vam	povem,	kar bom zvedel!« »Le pridite!	A
Nikakor ne! Zakaj, ti danes še ne	povem.	Zveš pa kmalu.	A
Veselje ji je gorelo iz oči. »Nekaj posebnega ti	povem.	« Odšli sta v Alenino sobico.	A
tako pravim, da jo je sam Bog prinesel k nam.	Povem	vam, da sem svojega fanta prej s palico gonil	A
»Nič ne rečem, ne morem! Po pravici	povem:	za pet tisoč si privil Smrekarja!«	A
Gospodar je imel mladega žrebca. Vam	povem,	žival, kakor jih ni mnogo pod cesarjem.Nosil	A
Koliko tega sem videl!	Povem	vam, da me je srce bolelo, kakor sem malopriden	A
»Ni jih mnogo, so pa! Ali naj vam	povem	še to zgodbo?« Silvester in jaz ‒ oba sva se	A
pomlad v deželo, Silvester pa v hiralnico.	Povem	vam, da sem jokal in ga s povzdignjenimi rokami	A
zasmejal in ji pomahal z belim robcem. »To ti	povem	samo zato, da boš res vedel,« znova zaklicala	A
Menda je dosti, da ti vsako reč samo enkrat	povem,	« je rekel oče. »No, saj to ni nič tako	A
Pomislila sem, da pravzaprav ne vem, kako naj ji	povem	vse tisto, ker je stvar osebna in kočljiva,	A
nezaupljivo ošvignil Veroniko. »Po pravici ti	povem:	malo sem šel za vama, in ko se je enkrat ozrl	A
nasmešek v hipu izginil z obraza? »Naj ti	povem,	kako je prišlo do tega?« je rekla. »Ja, povej	A
z jezika: »Izvedela boš itak, zato ti raje	povem	jaz tudi on je bil na njenem seznamu!«	A
za Tinetom. »Ti se mi pa glej, Tine, to ti	povem!	« »Ja, ja,« je zagodel Tine.	A
Koga? ‘ Tebi	povem:	Miloša.’ -	A
le premagala in stopila k njemu? Da mu vsaj	povem,	kaj je naredil Veroniki?Ne.	A
sedanjem razpoloženju si ne pustiš blizu. Vendar ti	povem,	in ti bom govorila tako dolgo, da boš sprevidela	A
mislila, da ne bom črhnila živi duši, ampak tebi	povem,	čeprav si najhujši zvočnik v naselju.«Veronika	A
»Niti tega ne veš? Vedno ti vse	povem,	ti pa komaj čakaš, da pozabiš!No, vsaj zdaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani