Gospod doktor, imejte usmiljenje z ubogim človekom; velite mi prinesti žganja; moje grlo hrepeni po njem kakor jelen po hladnem studencu; samo en kozarček, en požir, gospod doktor! Nič se ne bojte; nikomur ne povem, da ste mi ga dali; to je edino moje zdravilo; jaz se poznam, gospod doktor: še danes, to uro se me iznebite, ako mi ga daste.« S tako milim, prosečim glasom je govoril te besede, da bi se bil gotovo omečil gospod ter dal mu strupene pijače, ako bi jo bil imel pri roki.