nova beseda iz Slovenije
v nesrečo. Neprestano da jih sami blatijo in | potlej | očejajo, jih perejo in drgajo, vetrijo z ometihi | A |
podatke o deklici, slikal jo je na razdaljo, | potlej | pobliže, od te in od druge strani, pustil na | A |
v vsaki mlaki se zrcali nekaj njene reke. | Potlej | zaviješ stran od ceste, v breg se zaženeš, proti | A |
grebenov, ki so se le počasi nagibali proti dolini, | potlej | si se zdrznil.Brezno je zazijalo vate in ti | A |
preveč in prepogosto popackali in podelali, | potlej | pa se je njeno območje že izčrpalo.Dom je bil | A |
levo, smehljaj v to smer, smehljaj v ono smer, | potlej | še pozdrav župniku, ki priraclja iz žagrada | A |
pokimal, to je bilo najmanj, kar ji je bil dolžan, | potlej | se je brez odlašanja lotil zadev, jih lepo razvrstil | A |
zahreščalo, ko so se ravnala telesa vzdolž cerkve. | Potlej | je vsa cerkev stala pokončno in tiho.Toda preden | A |
ukrepati zavod, ki je uradno prizadet in napaden, | potlej | bodo ukrepali zavodarji, vsak po svoje, nekaj | A |
žarnici, ki je svetila na posteljni omarici, | potlej | po tisti pod stropom, ki ga je pričakala pod | A |
najvišje kavarne celega mesta, najprej to, | potlej | šele jed in obleka, snemalni aparat je vklopljen | A |
gostili, dokler se starša nista cerkveno poročila, | potlej | je župnik svoje stike umaknil, starša sta pridobila | A |
ki ni čakal odziva, pobil me je na tla in me | potlej | pustil samo, me pustil na cedilu, vso pot sem | A |
smo zagledali rjuho, ki je nekaj pokrivala, | potlej | nosila, potlej šele glave in ramena, prinesli | A |
rjuho, ki je nekaj pokrivala, potlej nosila, | potlej | šele glave in ramena, prinesli so ga torej na | A |
Nunam je najino poznanstvo ostalo še prikrito, | potlej | sva tvegala zmeraj več, doživel je prve vrhunce | A |
»Na, Krpan, pij pa jej! | Potlej | pojdeva orožje izbirat.« Krpanu se je | A |
po kobilo; ali pa naj grem sam ponjo. Toda | potlej | ne vem? - Ko bi mene več ne bilo nazaj? - - | A |
Če je tudi še tako pametna, kakor je lepa, | potlej | naj se le skrije moja babnica pred njo v vseh | A |
potu. Kadar boš na Vrhu pri Sveti Trojici, | potlej | pa stori, kakor se ti zdi.In ker zdaj nimamo | A |
grjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, | potlej | pa očita!Kdor noče dati, pa naj ima sam! | A |
ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se | potlej | vrti sama okrog sebe, doseči je pa vendar ne | A |
bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo, | potlej | bo pa drevje zapelo.Vse bom posekal, kar mi | A |
pravim: samo še enkrat naj pride Brdavs na Dunaj, | potlej | pa zopet pošljite pome kočijo in služabnika | A |
« Cesar mu je obljubil svojega služabnika, | potlej | mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da | A |
Ali kako se je ravnalo! Povénil je, | potlej | pa pustil, naj segnije na mestu, če se mu je | A |
če stopita bliže soda. - To bom sam izpil, | potlej | bomo pa drugega.«S temi besedami nagne leseni | A |
niso letine preslabe. Kadar pride ujma na trto, | potlej | seveda je Bog pomagaj!Pa saj zdaj tudi več radi | A |
Ali vsega pa tudi ne popijemo sami, s čim bi | potlej | davke plačevali!« »To je tako,« pravi | A |
mestu« (*) sedel tri leta v latinskih klopeh, | potlej | pa učenost obesil na kljuko in poprijel se šivanke | A |
tlači v mehove mrtvih mačk in ptičev, da so | potlej | živim podobni, ter poleg orožja vari pesmi in | A |
zgrajeno, ki v njem često udriha sam sebe, da laže | potlej | na druge plane, se imenuje: »Kovaško kládivo | A |
in dopis ukaže tudi posebe natisniti, da ga | potlej | za samostojno knjigo posvetí visokemu, najrajši | A |
Kolencu razlagal pobožno pripovedko. Naglo sem | potlej | šel domov ter jo zapisal, kolikor koli sem natanko | A |
tudi nam vsem doktorjem in doktorandom, ki si | potlej | v sveta nebesa postavimo dva krepka stebra namesto | A |
Doktorand Kolenec. In | potlej | so rekli, da je to sveti Jurij pešec? | A |
ponoči ukradli svetnika, za katerega smo se | potlej | zastonj z njimi pravdali?Celo babe so dejale | A |
živio« in »slavo« hrumeč nesó domov, kjer so mu | potlej | stregli zvesto kakor bolnemu očetu ali porodni | A |
pogleda, ves radoveden, kaj znači ta hrup in | potlej | se prikrade gor više za krsíkov grm, od koder | A |
zavrtih in pred neko apneno jamo postoji ter | potlej | zopet grede reče sam s sabo: »To se zna, da | A |
zeleno šaro (barvo) samo zato, da Ljubljančani | potlej | niso zapazili, ko ga je pasel po njih košenícah | A |
Zato se ga je bilo prijelo ime, katerega se ni | potlej | do smrti mogel otresti, kolikor bi rad bil plačal | A |
dovolila tudi odborniška čast, katere junak | potlej | ni pozabil, dokler je hodil po zemlji; a na | A |
v slamo zavitega, po stari cesti - novo smo | potlej | naredili semkaj gor od Grebeníkovega korita | A |
»Moj dedec ima besedo!« Razumni Tepéžkan je | potlej | vselej pohlevno vstal in hrabro modroval, kakor | A |
plačati od cerkvé svetega Donata, ki se mu je | potlej | tako hudo godilo, da je sirota bil zanj rubljen | A |
mu od tega dneva rekli Žikrep, katero ime so | potlej | svete knjige raznesle daleč po krščenem svetu | A |
ki ne more po božje izpregovoriti nobeden, | potlej | bi on zvedel, kako se moli kozja molitvica, | A |
bi on zvedel, kako se moli kozja molitvica, | potlej, | če nemški ne zna!Toliko so me razumeli, kaj | A |
prebito hitro začne živalca peruti razgibati, in | potlej | Bog z njimi!Išči jih, če veš, kod! | A |
a vendar pritrdi z levim očesom in župan se | potlej | samooblastno povzdigne ter mogočno oglasi: | A |
vsak svojo sulico ter gresta pred kapelico in | potlej | bi ga rad videl svetnika, ki bi mogel tema hrustoma | A |
gospodje pehali od sebe, ker nisi nič znal. | Potlej | si hodilo kakor izgubljena ovca bogvedi kod | A |
so že umrli ... šest let je tega.« »Ali si jih | potlej | videl v sanjah?« »Ne, prebudil sem se od strahu | A |
naložite.. hudo se je pregrešil, hudo ... ali | potlej | ga pustite domov.Vse sem že obletala, vse obhodila | A |
Matevžek je zvijačnik, vse hruške bo sam požrl, | potlej | pa se bo lagal, da jih ni bilo.Naj skoči drugi | A |
Koj bo koj, tačas kar odmolite, da se ne boste | potlej | mudili z molitvijo!« Županja pa je ubogala, | A |
ima silo dosti časa na prosto uporabo. »No, | potlej | boš nocoj naš kapelnik,« je pokroviteljsko izjavil | A |
mislita, da vama bodo pečene ptice letele na mizo, | potlej | seveda ‒ le v Ameriko!« Mokarica se je obrnila | A |
»Ne verjamem. Obetaš, seveda, vsak obeta, | potlej | pa vse pozabi.« »Ančka, za prmej ‒ | A |
mati naročili, le povej jim, in zelo sem bil | potlej | vesel.Zvečer se nas je odpeljalo petdeset »Amerikanc | A |
nas na tla. Za njim je »pozvonil« Jakec in | potlej | jaz.Hitro se je nabralo pod lipo še drugih dečkov | A |
potem sem pasel . / . / stran 48 . / koze. | Potlej | me je stric odpeljal na Gornje Štajersko. Tam | A |
Pirc je trčil z možakom in rekel: ‚Izpijva ga, | potlej | pa pojdete z menoj, da tisto grdo bulo prerežem | A |
bi vam najprej postregel, da si oddahnete? | Potlej | bova šele barantala.« »Mleka bi prosil. | A |
Jedrce je bilo negodno. | Potlej | sem sedel za grm.Polje je bilo tiho, brez ljudi | A |
gozda za hip obstala, jih je pritulilo še pet. | Potlej | se je pa začelo.Živemu človeku ne privoščim | A |
gobcih menda vsi. Sedaj je odletel po tleh ta, | potlej | oni. Nekaj jih je stisnilo repe in so se umaknili | A |
omarici počakal, dokler je nisem prižgal, in | potlej | hitro sfrčal po drugo.Verjemite mi, da to ni | A |
dobite, kakor bi šli v kurnik ponj.« »Bomo | potlej | videli.« »Je tudi res. | A |
sva morala razodeti. . / . / stran 22 . / | Potlej | od kod sva, kaj sva.Vmes so se razni oglašali | A |
so bili akordi, in nato presekano sam pedal ‒ | potlej | se je vse zlilo v mol in je plakala vsaka piščal | A |
razodel: Po Kristusu tisoč, pa nič več tisoč, | potlej | pa še in še.In taka bo stiska takrat, da še | A |
ni tako kakor stari pikapok, potem pa fajfa, | potlej | opravljanje in naslanjanje na cepce ‒ kdo bo | A |
»No, naj se pa ne. Bova | potlej | govorila.Matic ji bo tako dolgo hodil pomagat | A |
smo si stiskali v temni kuhinji, seveda, in | potlej | smo nedolžni kot golobčki ... « Jančarica je prišla | A |
Ogrskega, ko se je peljal gor, saj veste.« » | Potlej | nič več, kajne?« »Nič več.« | A |
»I, prav. | Potlej | pa še mater vzemi, ni dosti boljših.« Matic | A |
Vrnimo se mirno domov do pomladi. | Potlej | se zberimo in udarimo čez Donavo!« Antje so | A |
ga pobili in Ljubinico ugrabili. Kaj pa jaz | potlej, | ha?In ti?« | A |
sama snesti, in šele zvečer sva jedla in se | potlej | z žalostnim srcem in objokanimi očmi spat odpravila | A |
je zaslužen, prav res, kajne, Strniška?« » | Potlej | bova govorila, nič ne obetam naprej.« | A |
bova govorila, nič ne obetam naprej.« »Seveda | potlej! | Stotak, kajne? | A |
mesecev in dvajset dni ‒ natančno po postavi: | potlej | pa spet na cesto!« Nato sva oba molčala. | A |
Jaz tudi.« »Za druga mi boš in | potlej | ne pojdeta nikamor.« »Le doto mi pripravi | A |
kakor da mu je ropot razvezal pravo besedo: »- | Potlej | boš pa vzel Lucijo le za deklo.Neumna je, če | A |
Mihor za hlapca na Podlogu? Lucija bo naša - in | potlej... | « »In potlej?« je pograbil Boltežar. | A |
Lucija bo naša - in potlej...« »In | potlej? | « je pograbil Boltežar. »In potlej - | A |
»In potlej?« je pograbil Boltežar. »In | potlej | - kakor bo oče izprevidel in Bog dal.« | A |
rečeno od Boga: ‚Človekovo srce se povzdiguje, | potlej | pa pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride | A |
Nikoli nisem maral žensk, saj veste. Kaj bi | potlej | ril v trpljenje.« In je izpregovoril | A |
blago je prodajala pod tovarniško ceno, kako bi | potlej | ne imela izgube, ona sama in malone tudi jaz | A |
ne bi odnesla voda, kaj? In nihče bi ne mogel | potlej | pregnati naju od tu, kaj, krošnjica?« | A |
pili, se od ježe odpočili, | potlej | Bredo zasnubili.« Rahel vzdih se je | A |
ki je uničil Lužnikovo hčer. Trideset let | potlej | je to zgodbo opel domač pevec, šla je po ljudeh | A |
doslej, pšenične pogače se boste preobjedli | potlej. | « »Hej,« so se veselili otroci, le žena ni verjela | A |
Šele v zmagi je vsa naša pravica. | Potlej, | ko jo bomo imeli, bo časa še vedno dovolj, da | A |
si le priveže najprej dušo v gostilni. Toda | potlej | bo zagotovo poiskal cerkev in se šel priporočit | A |
prej in potem nas je obkoljala tema, in prej in | potlej | so nas glodale dvojbe.Odprli smo srce skrajni | A |
Lepo je bilo! In | potlej | smo šli v Mantovo.« »Kaj je Mantova | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 98 198 298 398 498 598 698 798 898 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |