»Bogobáznik, Bogobáznik, ti se nič Boga ne bojiš!«
»Ni Boga ni božje besede, to je nam odbornikom vsem pokazal!« pristavi prosjak, ki bi zdaj svoje telo morebiti rajši bil pod pazduho prijel ter z njim šel k Mazincu v krčmo na polič dobrega vina; a ker je bilo treba tukaj sedeti, mislil je, da vsaj ženam se ne more pod koš dati, in zavpil tako živo ter krepko, da so mu od tega dneva rekli Žikrep, katero ime so potlej svete knjige raznesle daleč po krščenem svetu, celo dol v turško zemljo. Tako se mu godi, kdor je imeniten!