Tepéžkan so mu rekli; kajti dokler je mladóval, ni še bil zavalúšnega telesa, nego v temnih nočeh je celo skokonog zahajal dekletom nagajat pod okna, od koder ga je bilo časi treba zapoditi z ocepkom ali polenom v roki ter nekolikrat še huje pretepéžkati. Zato se ga je bilo prijelo ime, katerega se ni potlej do smrti mogel otresti, kolikor bi rad bil plačal, ker je bil imovit človek; tudi pravdati se je že često mislil - a pomagaj si, ko nikoli ni do trdnega zvedel, kdo mu je pritisnil ta grdogledi pridevek.
Izbran je v župana bil samo s tega modrega ozira, ker je edini med sosedi mogel zalagati osem vélikih poleg ene male pravde.