potem (801-900)

kamna in za hip je copata obvisela v zraku.	Potem	druga noga.Takó je stal stari kip na stolici	A
je bila zguljena, kakor star zastor. Še hip,	potem	se je težka noga vzpela na mizo.Potem počasi	A
hip, potem se je težka noga vzpela na mizo.	Potem	počasi druga.Ko je bila temna postava na mizi	A
Črni hlačniki pa so kipu viseli čez pete.	Potem	se je vračal na parket in še potem počasi odhajal	A
čez pete. Potem se je vračal na parket in še	potem	počasi odhajal, ko da je navil čuvaja, ki bo	A
A ona je molče vstala in odšla v kuhinjo.	Potem	je poklicala tudi nje.In takó je na beli mizi	A
»Mici, kliče vas!« je rekla Evka. A	potem	se je začudila: »Kako ste rdeči, Mici!« 4	A
zraku kakor bezgov cvet, ki ga ogenj zlati.	Potem	je cvet padel in iz presekane cevi v gasilčevih	A
zvijal kakor fakir in mežikal z desnim očesom.	Potem	je rekel, da je presekal hudiča in da je naredilo	A
presekal hudiča in da je naredilo najprej štrbink,	potem	pa štrbunk.Ne, ni prav, da so zažgali, drugače	A
fesom in pod njim rdeče oči in usta, ki kričijo.	Potem	veliko takšnih glav in nad njimi zublji, ki	A
»Sanja,« je rekla mama.	Potem	je bilo spet vse tiho. Potem je rekla: »Ubogi	A
Potem je bilo spet vse tiho.	Potem	je rekla: »Ubogi otroci.« A Branka ni bilo več	A
»Preklete svinje hudičeve,« je rekel.	Potem	je bila tema in tišina in mama je na tihem jokala	A
da so prebivali celó v stavbah na kolih. A	potem	se je človek razvil in zdaj stanuje v visokih	A
prišli vse do obale Jadranskega morja. In še	potem	so bili zelo junaški, ko so se bojevali z divjaškimi	A
To je bil naslov.	Potem	vse kakó je s pomladjo in poletjem.In kakó je	A
huda ura, in se zdi, da bo kmalu konec sveta.	Potem	je Danilo molčal, učiteljica pa je sedela za	A
rekla čez hip. »Pozimi imamo najdaljšo noč, a	potem	bo prišla pomlad.« Oni pa se sprašujejo, zakaj	A
pomlad.« Oni pa se sprašujejo, zakaj pravi »	potem	bo prišla pomlad«, ko pa je pomlad že prisla	A
kateri pomladi pravi, a vendar so zadovoljni, ko	potem	spet berejo v berilu, da so se stari Slovenci	A
in hodil gor in dol po hodniku ves iz sebe.	Potem	je Mici nazadnje prišla in on se je tresel od	A
»Prvič in zadnjič.«	Potem	je vprašal: »Hast du verstanden?« Pri vratih	A
pobožal. A njim ni bilo nič mar, da je takšen, če	potem	govori takó z Mici, da se ona joče.Nič jim ni	A
do kuhinje in spet nazaj in si mencal roke.	Potem	so hitreje podrsale copate in on se je spet	A
obrežju, ko se igrajo na pesku in mama šiva,	potem	ko je šla tudi ona v vodo in se je rdeča kopalna	A
nagajali, a zdaj so premagani in sedijo na repih.	Potem	angeli niso več rajali, in govoril je Miklavž	A
A papá je gledal petrolejko in molčal.	Potem	je rekla mama: »Še dobro, da niso zažgali.«	A
»Mici!« »Mici je,« je rekla mama Evki. A	potem	jo je vzela v naročje in jo tolažila.Pa ni pomagalo	A
stopalo, komaj da se je vzdignilo na stolico.	Potem	prav takó stežka in polagoma tudi drugo. Nato	A
Mici je odložila likalnik in stekla.	Potem	je bila ob njem, ki je ležal ob prevrnjeni stolici	A
vzdignila najprej gornji del telesa na posteljo,	potem	eno nogo, potem še drugo. Svinčene ude svinčenega	A
gornji del telesa na posteljo, potem eno nogo,	potem	še drugo. Svinčene ude svinčenega kipa.	A
voščen nos sredi belih las v mračni tišini.	Potem	pa niso šli več k Mici, ker je prišla s Štajerskega	A
pobrala iz omare na hodniku nove moške čevlje in	potem	še ene ter debelo plahto in hitro vse zavila	A
hitro vse zavila v culo in nesla v svojo sobo.	Potem	je po hitela k oknu in vrgla culo v cementni	A
»Vse bo ona pobrala,« je rekla in hlipala.	Potem	je šla proti vratom, a se je ustavila ob Branku	A
stopila s katedra in šla po prstih po sredi klopi.	Potem	je prijela za njegovo uho in rekla: »Nadaljuj	A
italijanskih dečkov je začelo na cesti kričati.	Potem	so škrtali z nohti po zidu, kakor da bi plezale	A
desnico kakor sodnik rokoborčevo roko po zmagi.	Potem	pa je ploskanje namah prenehalo, ker sta prišla	A
»Tiho!« je rekla učiteljica. »Alo ven!« je	potem	še rekla učiteljica in prijela ranjenca za uho	A
slonove glave, ki se je dotikala dna mize.	Potem	je v veži kmalu zvonec oznanil konec pouka.	A
In Evka je molčala. »	Potem	je prav,« je čez hip rekla. »Šššššššš,« je rekla	A
99 . \/ »Jaz sem, Evka,« je še rekla Mici; a	potem	jo je nesla k njeni mami, ki se je potem jokala	A
a potem jo je nesla k njeni mami, ki se je	potem	jokala zaradi tega. »Kaj bo iz teh otrok,« je	A
dan po Videmski ulici in šla skupaj domov.	Potem	sta zaradi lepšega počivala ob zidu. »Moj oče	A
sončnem ozračju. »Prej sem ležala na gumi, a	potem	sem jo porinila proč in sem plavala sama,« je	A
je tedaj rekel Danilo in ga sunil od sebe;	potem	je šel v klop in sédel na svoje mesto. In razred	A
odbirala ciklamne in lučala ovele cvetke stran.	Potem	je izbrala šopek in ga potresla, da so kapljice	A
hitro, da ne bi Karla mislila, da težko nese.	Potem	je položil ciklamne na bank. »Za mamo so.«	A
petnadstropne hiše, Štefan pa je potegnil ob njem žico,	potem	je žena prišila medeninaste obročke vse vzdolž	A
Pogostoma pa sam pri sebi momlja in robanti,	potem	odmakne pleteno zaveso. »Kam si spet skrila	A
pet dek od štruce. »Prekuhavati, precejati,	potem	pa tarnaš, da imaš polne roke dela,« reče.Olgica	A
/\ .. stran 115 . \/ zvonko rožlja ključ.	Potem	pa je zvok zamolkel, ker zaklepa vežna vrata	A
izgubi eno leto, ker ne zna italijanščine.	Potem	bo spet pal, ker ne bo znal italijanščine.Hm	A
vozu, zaradi žene, ki je na trgu brez masla.	Potem	tovorni avto slednjič prihrumi in obkroži ga	A
»Kako pa jaz čakam?«	Potem	ga je skušal Piero dohiteti, ko je koracal proti	A
mogoče zraven, ko snemajo teleta,« je rekel.	Potem	pa, ko ga je bil že skoraj dohitel: »Čujte,	A
platneni suknjič in ga potisnil med zaboje.	Potem	je objel ojé in potegnil vrv preko desnega ramena	A
In jezno je stisnila ustnice.	Potem	se je odtrgala od banka in zapretila s pestjo	A
Šestkrat šest je šestintrideset.	Potem	dodaš še šest.A po italijansko, kako je po italijans	A
Kaj naj dam gospe?« je s trudno vljudnostjo	potem	vprašala kupovalko in položila list povoščenega	A
položila list povoščenega papirja na tehtnico.	Potem	ga dolgo ni bilo.In po navadi po takem viharju	A
Nič ga ni bilo strah, da takó visi v prazno.	Potem	so ga pomorščaki lovili po vsem krovu, on pa	A
pomisliš na skrivnostno Indijo, na Tihi ocean.	Potem	vzdignejo mostičke, stroj potegne sidro iz vode	A
vode, vlačilci vlečejo parnik iz pristana.	Potem	je prekomornik zmeraj manjši, zmeraj manjši	A
manjši, zmeraj manjši, samo mušica na obzorju. In	potem	nenadoma silen veter.Vihar.	A
s čevljarskim nožem ugladil drugi podplat.	Potem	je vnovič ovlažil čopič v črnilniku in počrnel	A
Pokazati mu bo moral pisanko.	Potem	bo nestrpno čakal, kdaj se bo oče umil in odšel	A
tipke in pela. »Veš, kaj je ljubezen?« je	potem	nagajivo vprašala. Njemu pa so gorela lica,	A
Štefan je položil košarico grozdja na mizo.	Potem	je jemal iz žepa jabolka in jih spuščal na mizo	A
nato glas pri tleh in je bil skoraj tovariški.	Potem	je bilo vse tiho.Branko je prestavil knjigo	A
jim pokazal, vsem tistim vašim učiteljčkom!«	Potem	je zaprl omaro. Čez hip pa je sunkoma odmaknil	A
in ne da bi se ozrl, je koračil k izhodu.	Potem	je s takšno silo tresknil z vrati, da so vzbrnele	A
organizem,« je rekel zdravnik, preden je odšel.	Potem	zdravnika ni bilo več, samo ženina roka je gladila	A
onemeli kakor osupli pred nezaslišano drznostjo,	potem	so s svojim čirikanjem prekrili tenko sikanje	A
bolj in bolj razvnema zavest bližnjega cilja.	Potem	so dospeli.Druga za drugo so zacvilile zavore	A
krmila, mrzlega jekla, kakor jeklenega orožja.	Potem	se glave še bolj sklonijo, da je brzina večja	A
plaz se je pomikal, pritisnil in se zgoščal,	potem	je zarohnel kakor vihar v prepadu in ženski	A
Uboga Fani. Saj, a zanje je bila	potem	Fanny, in kakó je bila ponosna na to.Ne, razumno	A
zaradi te moči cenila in zavidala. Kakó jo je	potem	prav zaradi te moči črtila. A vendar, lepo je	A
sunkoma prebudili ter planili pokonci, da sta	potem	sedeli na postelji in preplašeni buljili v temo	A
lahko takó kačasto gibčen odbrzi čez gmajno,	potem	ko je kakor bavbav prestrašil dve mali deklici	A
jecljala Fani in mlinčila ‚r’. Ta izgovarjava ji je	potem,	ko je odrasla, edina še priklicala podobo male	A
kraj ceste tedaj, in gmajna je bila njun vrt.	Potem,	da je Kras zasovražila, vse, dolinice, kal,	A
se je bila slavnost že zdavnaj zaključila.	Potem	se je prikazala v na videz elegantni obleki	A
se vsi krohotajo; zdaj pa nekdo kolo pridrži;	potem	pa se vsi nasmejani sklonijo nad krmili in gruča	A
krohotala in mu dopovedovala, da spi sestra v sobi.	Potem	sta se oba režala, da bi bilo čisto prav, da	A
je nato pred oknom in metal kamenje v sobo.	Potem	se je sesedel kar na stopnico pred vežnimi vrati	A
gugala se je, ko se je slačila sredi sobe.	Potem	je ostala v rožnatem modrcu, ki se je tu in	A
to so mišice, kar potipaj jih, mio caro.«	Potem	je iskala torbico, potem je dolgo pritiskala	A
potipaj jih, mio caro.« Potem je iskala torbico,	potem	je dolgo pritiskala na medeninasto zaklopko	A
udarila po njem, da je zletel na tla. Ko je	potem	Fani ležala vznak na svojem ležišču, je vstala	A
Mati je dihala, čisto rahlo dihala.	Potem	je v kuhinji zajahala okno in se spustila na	A
mislila, samo ponavljala je: proč, proč, proč.	Potem	je sedela v travi, ko da je na neznanem polju	A
»Smo,« je šepetal, »smo.«	Potem	je rekel: »Reke so tekle zmeraj v morje.Ali	A
»Ubili so ji oči.«	Potem	se je spomnil, da je ona tam, in na mah mu je	A
lesketale sredi trave, po cesti je pribrzel kolesar,	potem	je šel mimo železničar, oziral se je in pogledoval	A
A oknico je vendar priprla.	Potem	je spet pela, njeno telo pa je bilo, na pol	A
in premika ga in suka ga, da bi ujel žarek.	Potem	vidita, da ju ona opazuje in starejši sramežljivo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani